Nekdanje direktorice podjetja Emporio Medical (EM) Urške Jurkovič ni bilo na četrtkovo sejo ljubljanskega višjega sodišča, na kateri so obravnavali sodbo, ki so ji jo marca lani na okrožnem sodišču izrekli zaradi kaznivega dejanja oškodovanja upnikov. Obtoženko, ki je med sojenjem razložila, da živi v Los Angelesu, da ni zaposlena, preživlja pa se s pomočjo sorodnikov in partnerja, so zastopali trije odvetniki, dr. Miha Šošić, Miha Kunič in Timon Hren. Izpodbijali so sodbo, s katero je bila obsojena na pogojno kazen poldrugo leto zapora s triletno preizkusno dobo. S takšnim razpletom ni bilo zadovoljno niti specializirano tožilstvo; Luka Moljk je povedal, da je kazen preblaga.
Urška Jurkovič je pred desetimi leti pomagala organom pregona pri razkrivanju sistemske korupcije v zdravstvu, v središču katere se je znašlo njeno podjetje EM. Zato se sama v kazenskem postopku ni znašla. Vseeno se sodišču ni mogla v celoti izogniti. Obtožena je bila, da je od februarja 2014 do oktobra 2015 kot direktorica EP, čeprav je vedela, da je podjetje prezadolženo in nezmožno plačil, preusmerila premoženje na z njo povezane pravne osebe. To naj bi storila, da bi oškodovala upnike. Med drugim naj bi nepremičnine podjetja, tudi poslovno stavbo v Grosupljem, prenesla na podjetje Alvita plus. Na tak način naj bi preusmerila celoten denarni tok iz edinega vrednejšega premoženja, iz katerega bi se lahko poplačali upniki.
Soobtožena priznala
»Ni mi jasno, kaj naj bi storila. Povem lahko le, da nisem storila ničesar kaznivega,« se je med drugim zagovarjala. In dodala, da je ravnala po nasvetih, ki jih je dobila, da bi rešila družbo. A sodišče jo je spoznalo za krivo; poleg pogojne kazni ji je odredilo še, da mora podjetju EM v stečaju plačati 75.264 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila. Plačila stroškov kazenskega postopka jo je oprostilo. Pogojno kazen je dobila zaradi časovne odmaknjenosti kaznivega dejanja, ker je bila prvič v takšnem postopku in ker teža kaznivega dejanja ni bila tako visoka, kot je trdilo tožilstvo. To ji namreč ni očitalo zgolj 75.246 evrov, pač pa celih 756.000 evrov »težko« oškodovanje.
Da je tako, je Moljk vztrajal tudi v pritožbi na sodbo. Glede kazni pa je navedel, da je prenizka, sploh v primerjavi z drugima dvema soobtoženima, ki sta bila obtožena pomoči pri oškodovanju upnikov in sta to tudi priznala. To sta bila Mojca Raišp Drašler, direktorica Alvite Plus, in Peter Kodermac. Prva je dobila leto in osem mesecev zapora (ki jih lahko odsluži z delom v splošno korist), drugi pa 18 mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo pet let. Dogovoril se je tudi za plačilo 50.000 evrov denarne kazni.
Kršitev videza nepristranskosti?
Tudi zagovorniki so se zavzeli za razveljavitev sodbe in novo sojenje, pri čemer je šel odvetnik Šošić še dlje: predlagal je oprostilno sodbo. Med drugim je dejal, da domnevno oškodovanje še zdaleč ni bilo tako visoko, kot je izračunalo sodišče. Sam je prišel do kvečjemu 15.000 evrov. Ker pa je Urška Jurkovič obtožena, da je upnikom povzročila veliko premoženjsko škodo, kar znesek 15.000 evrov ni, je predlagal oprostilno sodbo. Zagovornika Hren in Kunič sta med drugim zatrdila, da je bil na prvostopenjskem sojenju kršen videz nepristranskosti. Kot je opozoril Hren, je ista sodnica, ki je sprejela priznanje Mojce Raišp Drašler in Petra Kodermaca, nato sodila tudi Jurkovičevi. »Ustvarila si je mnenje o njeni vlogi in krivdi, še preden se je sojenje sploh začelo,« je navedel odvetnik in opozoril na nedavno sodbo ustavnega sodišča v podobni zadevi. O drugi ključni točki svoje pritožbe Hren ni povedal veliko; razložil je, da zaradi prisotnosti novinarjev. Omenil je le, da je v spis vložil zdravniško dokumentacijo in da po njegovem mnenju obtoženka ni vedela, kaj počne. Kunič pa je ob predlogu za razveljavitev sodbe dodal, naj sodniki upoštevajo, da je večina dejanj v času od razglasitve sodbe do seje višjega sodišča že zastarala.
