Po pridobitvi 80-odstotnega lastniškega deleža podjetja Engrotuš, ki ima v lasti trgovsko verigo Tuš, je bilo le vprašanje časa, kdaj bo novi lastnik, finančni sklad Alfi, celjsko podjetje prodal. Za finančne sklade je namreč značilno, da svoje naložbe po nekaj letih z mastnim zaslužkom prodajo.
Po zatrjevanju več medsebojno nepovezanih virov je bila odločitev o začetku prodajnega postopka trgovske verige Tuš sprejeta nedavno. Temu je sledil poziv k oddaji interesa za nakup celotnega podjetja ali delov premoženja. Razposlan je bil lastnikom več trgovskih družb v državah, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije. Med drugimi je bilo k izrazitvi interesa za nakup povabljeno tudi pred več kot tremi desetletji ustanovljeno podjetje Jagros iz Rogaške Slatine, ki obvladuje v vzhodni Sloveniji razvejano trgovsko verigo Jager.
Če se izrazimo v športnem žargonu, zbiranje interesa za nakup Engrotuša predstavlja kvalifikacije za prodajni postopek, ki naj bi se predvidoma začel prihodnje leto. Natančneje, slovenski Alfi sklad oziroma podjetje AH Invest 1, ki je neposredni 80-odstotni lastnik Engrotuša, namerava prodati trgovinsko dejavnost, drogerije in nekaj manjših nepremičnin, ki so po prestrukturiranju poslovanja še ostale v lasti skupine Tuš.
Naprodaj v celoti ali po delih?
Na podlagi izraženega interesa bo nato sprejeta odločitev, ali bo prodajni postopek oblikovan tako, da bo naprodaj celotni paket premoženja, ali pa bodo deli premoženja prodani posebej. Poleg Alfija je lastnik Engrotuša še družba Tuš Holding, ki je v lasti Mirka Tuša. Ta se je v začetku leta 2019 umaknil z direktorskega mesta in vajeti družbe prepustil sinu Andražu Tušu. Slednjemu se je po korenitih lastniških spremembah Engrotuša proti koncu leta 2020 uspelo obdržati na vodstvenem položaju.
Svoj trgovski imperij, ki je vključeval tudi telekomunikacijsko podjetje Tušmobil (pred nekaj leti je bilo prodano Telemachu), je Mirko Tuš, ki je bil najprej zaposlen kot komercialist v Kovinotehni, kasneje pa je bil po podatkih revije Manager več let najbogatejši Slovenec, začel graditi leta 1989. Hitro ekspanzijo podjetja je podpiralo visoko zadolževanje, nakopičeni dolgovi pa so z leti postali neobvladljivi. V letu 2016, ko naj bi finančne obveznosti znašale okoli 380 milijonov evrov, je bil sprožen insolventni postopek preventivnega prestrukturiranja Engrotuša, Tuša nepremičnin in Tuša Holdinga, v okviru katerega je bila ročnost odplačila dolgov podaljšana do konca leta 2020. Toda podaljšek Tušu ni zadostoval, da bi se izvil iz primeža dolgov.
Na zahtevo bank upnic so bile prodane številne nepremičnine, med drugimi za 56 milijonov evrov koprski trgovsko-zabaviščni center Planet Tuš, v katerem je nato od južnoafriškega nepremičninskega sklada skupina Tuš najela nepremičnine za opravljanje trgovske dejavnosti. V finančnem sporazumu o prestrukturiranju dolgov je bilo z bankami upnicami dogovorjeno, da se bo glavnina glavnice odplačala leta 2020. Po neuradnih podatkih je bilo odplačilo glavnice odvisno od uspešnosti poslovanja, zato se je je vsako leto odplačalo le nekaj milijonov evrov. To pa je nakazovalo, da skupina Tuš do zastavljenega roka obveznosti ne bo zmogla izpolniti.
Znižanje zadolženosti
Poskus bank, da bi prodale celotni paket terjatev do skupine Tuš, je spodletel, zato so jih banke leta 2018 začele (raz)prodajati vsaka zase. Po naših podatkih so jih banke upnice prodajale za 10 do 90 odstotkov nominalne vrednosti, odvisno od kakovosti zavarovanja. V nakupe terjatev sta se podala britanski finančni sklad Anacap Financial Partners, ki ga je v Sloveniji zastopal nekdanji finančni minister Uroš Čufer, in slovenski finančni sklad Alfi, v lasti skupine KF Finance. V spopadu za terjatve se je slednji bistveno bolje odrezal, pri čemer mu je po naših podatkih s finančnimi viri pomagala Deutsche Bank. Nazadnje je Alfiju uspelo odkupiti še 20 odstotkov (od skupno približno 300 milijonov terjatev) od Abanke. S tem je Alfiju delež vseh terjatev do skupine Tuš uspelo povečati na približno 80 odstotkov. Medtem ko je Anacapu uspelo odkupiti približno 10 odstotkov terjatev, je desetino terjatev obvladovalo več drugih upnikov.
V letu 2019 je bil sprožen drugi postopek preventivnega prestrukturiranja Engrotuša, ki je bil pravnomočno zaključen novembra 2020 in je prinesel novo lastniško strukturo trgovske verige Tuš. S pretvorbo terjatev v lastniški kapital, potem ko je bil ta najprej poenostavljeno zmanjšan s ciljem pokrivanja nepokrite izgube, je sklad Alfi oziroma z njim povezana družba AH Invest 1 postala 80-odstotna lastnica Engrotuša, Mirko Tuš pa je prek Tuša Holdinga zadržal petinski delež.
S ciljem znižati zadolženost je skupina Tuš še pred lastniškimi spremembami, podobno kot Mercator, odprodala nekaj trgovskih centrov in jih po sistemu »sale and lease back« (prodaj in vzemi v najem) nato najela. V letu 2021 je sledila še prodaja številnih večjih trgovskih centrov, s čimer se je skupini Tuš zadolženost krepko znižala. Te nepremičnine so prevzeli Tuševi upniki, največ med njimi pa večinski lastnik Engrotuša AH Invest 1.
Zahteve delavcev
V letu 2021 je Engrotuš ustvaril 454,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je okoli 60 tisočakov več kot leto pred tem. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki prikazuje, koliko sredstev podjetju ostane za vračilo posojil, investicije in izplačilo dobičkov lastnikom, se je lani znižal za štiri odstotke, na 25,36 milijona evrov. V minulem letu je Engrotuš ustvaril 4,26 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je leta 2020 pridelal več kot 31 milijonov evrov izgube. Brez slabitve naložb in oblikovanja rezervacij bi predlani Engrotuš sicer posloval z dobičkom v višini okoli 900.000 evrov.
V Engrotušu je zaposlenih okoli 2800 delavcev. Okoli sto se jih je konec oktobra zbralo na protestnem shodu v Celju. Po pojasnilih predsednice Tuševega sindikata Mirjane Janjić zaposleni od vodstva družbe zahtevajo dvig plač, višje povračilo stroškov za prehrano med delom, izplačilo polnih potnih stroškov, dvig in spremembo izplačila regresa za letni dopust, konec premeščanja v oddaljene poslovalnice in ureditev delovnega časa. S trenutnim izkupičkom pogajanj, ki naj bi se po načrtih končala sredi decembra, zaposleni niso zadovoljni, je dodala Janjićeva.
