Za evropske vlagatelje ostaja ključno tudi valutno tveganje, saj so ameriške delnice denominirane v dolarjih. Gibanje valutnega para evro in dolar lahko pomembno vpliva na končni donos, ob krepitvi evra se lahko dobički z vidika evrskega vlagatelja zmanjšajo. Tveganje je v zadnjem času še izrazitejše zaradi rasti donosnosti dolgoročnih obveznic, zlasti ameriških, kar odraža vse večjo zaskrbljenost trgov zaradi obsega javne porabe in inflacijskih pričakovanj. Če ZDA v kratkem ne bodo pokazale resnejših prizadevanj za zajezitev proračunskega primanjkljaja, ki trenutno znaša okoli 2 bilijona dolarjev ali štirikrat več kot pred desetimi leti, bi se lahko krepitev evra nadaljevala.
Ob tem se je v zadnjem času povečalo tudi zanimanje za tako imenovane kriptodelnice, kot sta Coinbase in MicroStrategy. Gre za zelo volatilne naložbe, ki lahko v bikovskih fazah na kriptotrgu celo presegajo donose kriptovalut samih, a so izpostavljene visokemu tveganju ter davčnim bremenom. Vlagatelji naj bodo zato posebej previdni, saj so te delnice močno odvisne od tržnega sentimenta in lahko ob spremembi razpoloženja hitro izgubijo velik del vrednosti.
Čeprav so se trgovinske napetosti med ZDA in ključnimi partnericami vsaj začasno navidezno umirile, ostaja pot do stabilnosti negotova. Julija in avgusta se iztekata začasna prekinitvi carin z EU in Kitajsko, kar lahko znova sproži nihanja na trgih. Vzporedno se kot osrednje makroekonomsko tveganje vse bolj uveljavlja dolgoročni javni dolg. Naraščajoče zahteve vlagateljev po višjih donosih, ob že rekordno visokem javnem dolgu in višjih obrestnih merah, zmanjšujejo fiskalni manevrski prostor tako v ZDA kot tudi v Franciji. Slabše povpraševanje na nedavnih dražbah obveznic v Aziji ter napeta pričakovanja pred sredino in četrtkovo izdajo 10- in 30-letnih ameriških državnih obveznic nakazujejo na vse manjšo pripravljenost vlagateljev za financiranje obsežnih proračunskih politik.
Donosnosti dolgoročnih obveznic so ponekod že presegle najvišje ravni po letu 2008. Posebej pomembna je pri tem vloga Japonske, največje tuje imetnice ameriških obveznic (1130,8 mrd. dolarjev marca 2025). Kakršno koli večje prestrukturiranje njenega portfelja bi imelo sistemski vpliv na globalne obrestne mere in valutne tečaje.
Eden od potencialno najnevarnejših sprožilcev pa je ameriški zakon »Big Beautiful Bill« (BBB), ki bi lahko v prihodnjem desetletju povzročil za več bilijonov dolarjev novih izdatkov. Potrditev zakona v sedanji obliki bi lahko povzročila še večji skok dolgoročnih donosov, oslabitev dolarja in dodatni pritisk na Fed ter s tem zmanjšala privlačnost strategij carry trade, ki temeljijo na razlikah v obrestnih merah državnega dolga v različnih valutah (na primer jen – dolar), kar bi povečalo volatilnost na finančnih trgih. Prve znake te napetosti smo zaznali že avgusta 2024.
