S petimi glasovi za in štirimi proti je ustavno sodišče razveljavilo nekatere člene zakona o nepremičninskem posredovanju, s čimer so odpravili še zadnje omejitve provizij pri nepremičninskih poslih. Po pojasnilih direktorja Zbornice za posredovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije Boštjana Udoviča so po šestih letih odločanja na ustavnem sodišču naposled zadovoljni. »Ključno odločitev je ustavno sodišče sicer sprejelo leta 2023, ko je odpravilo vse omejitve provizij, z izjemo, ko fizična oseba kupuje oziroma najema stanovanje. Zdaj so bile odpravljene tudi te omejitve.«
Načeloma gre za moralno zmago, je nadaljeval Udovič, saj so v zbornici in nepremičninskih agencijah zatrjevali, da so omejitve provizij v zakonu o nepremičninskem posredovanju neustavne. Odločitev ustavnega sodišča sicer ne prinaša nič novega, saj z nepremičninskimi posredniki večino pogodb sklepajo prodajalci stanovanj in najemodajalci,« je dejal Udovič. Tudi direktorica in solastnica podjetja Nepremičnine Plus Vesna Levstek je poudarila, da gre bolj za moralno zmago. »Preostala omejitev provizij, ki je bila zdaj odpravljena, se je nanašala le na relativno malo nepremičninskih poslov. Nepremičninske agencije namreč sodelujemo predvsem s prodajalci nepremičnin.«
Visoke provizije so redkost
Po Udovičevih opozorilih je bila omejitev provizij za nepremičninsko posredovanje edina dejavnost, ki je imela v zakonu cenovno omejitev za storitve, ki so prosto dostopne na trgu. »V državi obstajajo določene storitve, ki so obvezne, kot so dimnikarske storitve, in te so cenovno omejene,« je dejal Udovič. Z njim se strinja Alen Komić, nepremičninski posrednik iz agencije ABC nepremičnine, ki odločitev ustavnega sodišča pozdravlja. »Ne vem, zakaj bi v vseh tržnih dejavnostih vsak lahko določal ceno za svoje storitve, v nepremičninskih agencijah pa jih nismo smeli.« Tudi Vesni Levstek se ne zdi primerno, da bi politiki določali cene za storitve, ki niso obvezne. »Če bi država zahtevala, da morajo vsi nepremičninski posli potekati prek nepremičninskih agencij, podobno kot je treba na primer overiti določene listine pri notarjih, ki imajo omejeno višino cen svojih storitev, bi bile omejitve provizij lahko smiselne. Toda nepremičninsko posredovanje ne predstavlja obvezne storitve, zato ni bilo prav, da so bile provizije omejene.«
Zdajšnja odprava omejitev provizij v višini štirih odstotkov še ne pomeni, da se bodo provizije za posredovanje kupcem stanovanj bistveno zvišale. »Da bi nepremičninska podjetja določala šest-, sedemodstotne provizije, se ne bo dogajalo, saj tako visokih provizij trg ne bo prenesel. Na trgu je namreč okoli 500 gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo z nepremičninskim posredovanjem, tako da je konkurenca vzpostavljena. V vsakem posameznem primeru bodo provizije predstavljale dogovor med strankama. Tiste nepremičninske družbe, ki ne bodo hotele konkurirati z nižjo ceno, temveč z boljšo, nadstandardno storitvijo, bodo lahko, če se bodo s stranko tako dogovorile, zaračunavale višjo provizijo,« je dejal Udovič.
Po mnenju Vesne Levstek odprava omejitev provizij velikih sprememb ne bo povzročila. »Ne predstavljam si, da bi se kupci obračali na nepremičninske agencije, da jim najdejo stanovanje, in jim za to plačevali šestodstotne provizije.« Po Komićevem prepričanju prodajalci nepremičnin nepremičninski agenciji ne zaupajo prodaje svojih nepremičnin, če imajo visoke provizije. »Ob prodaji nepremičnin se skoraj noben posel ne sklene za provizijo, višjo od štirih odstotkov – pri okoli 95 odstotkih sklenjenih nepremičninskih poslih se to ne dogaja. Višje provizije so možne, če opravimo resnično dober posel in nam stranka želi dati nagrado,« je dejal Komić. Da se provizije v prihodnje ne bodo povečevale, meni tudi direktorica in lastnica nepremičninske agencije Stan nepremičnine Stanka Solar.
