Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je poslabšal napoved letošnje gospodarske rasti. Če je še spomladi napovedoval 2,1-odstotno rast BDP, je zdaj svoja pričakovanja znižal na dvig za zgolj 0,8 odstotka, kar je tudi bistveno slabše kot lani, ko je bila rast 1,7-odstotna. Nižja je tudi napoved za prihodnje leto, saj naj bi bila rast BDP namesto 2,4-odstotna zgolj 2,1-odstotna.
»Ključni razlog za nižjo rast je upad aktivnosti v izvozni panogi, predvsem v prvi polovici leta, kar povezujemo z relativno močno izpostavljenostjo težavam v evropski industriji. Tudi rast državne potrošnje bo zmernejša kot lani in nižja, kot smo pričakovali spomladi,« je na četrtkovi novinarski konferenci pojasnila Maja Bednaš, nekdanja direktorica Umarja in urednica jesenske napovedi.
Obeti za drugo polovico leta so nekoliko boljši. »Pomemben kazalnik nabavnih menedžerjev za evrsko območje v tretjem četrtletju nakazuje rast aktivnosti zlasti v pridelovalnih dejavnostih, kar je za slovenski izvozni sektor zelo pomembno,« je povedala Maja Bednaš. Vršilka dolžnosti direktorice Umarja Alenka Kajzer ob tem ocenjuje, da bo gospodarsko rast letos poganjala domača potrošnja, predvsem trošenje gospodinjstev, ki je podprto z razmeroma visoko ravnjo zaposlenosti in pospešeno rastjo plač.
Boštjančič: Primanjkljaj je v skladu z načrti
Ob znižani napovedi gospodarske rasti skrbi tudi podatek, da je državni proračun v prvih osmih mesecih letos pridelal že 1,07 milijarde evrov primanjkljaja, kar je 641 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Če upoštevamo, da so lani boj proti covidu-19, energetska in splošna draginja, predvsem pa poplavna sanacija od države zahtevali več kot pol milijarde evrov, je lani primanjkljaj brez teh interventnih, izrednih izdatkov znašal zgolj 62 milijonov evrov.
Fiskalni svet tako močan dvig primanjkljaja pripisuje večji tekoči porabi države. »Rast prihodkov se je umirila zaradi ustavitve gospodarske rasti in zelo počasnega črpanja EU-sredstev. Pri odhodkih pa zaostajajo zlasti investicije,« je v pogovoru za Radio Slovenija povedal vodja službe za analize pri fiskalnem svetu Aleš Delakorda.
Finančni minister Klemen Boštjančič je v četrtkovih Odmevih zagotovil, da je proračunski primanjkljaj popolnoma v skladu z načrtom. »Primanjkljaj za celotno leto 2025 je načrtovan na 1,9 milijarde. Po osmih mesecih smo točno tam, kot smo napovedovali, da bomo. Proračunski primanjkljaj sam po sebi tudi ne pomeni nič slabega, če je na drugi strani ustrezna gospodarska rast in če se sredstva, ki se namenjajo v proračunu, porabljajo čim bolj učinkovito,« je dejal Boštjančič.
Slovenija je po njegovih besedah odvisna od gospodarstva drugih držav, predvsem evropskih. »Smo izrazito izvozno usmerjena ekonomija in zato čutimo posledice. A slovenski BDP še vedno raste hitreje kot evropski in bistveno hitreje kot nemški.« Boštjančič meni, da ni pomembno, kako so formulirana fiskalna pravila in kaj izjavlja fiskalni svet. »Pomembno je, kakšna je percepcija države in njenih javnih financ na finančnih trgih. V zadnjih 12 mesecih je pet svetovnih agencij izboljšalo oceno ali obete za Slovenijo. Seveda je treba plačevati obresti, ko se zadolžuješ, ampak Slovenija se že zadnjih nekaj let zadolžuje ugodneje ali ceneje kot večina drugih evropskih držav,« pojasnjuje finančni minister.
Tajnikar: Živimo bolje kot v Nemčiji in v ZDA
Bogomir Kovač, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, meni, da za slabšo gospodarsko napoved niso krive zgolj mednarodne okoliščine, temveč tudi tudi napake slovenske gospodarske politike. »Državna potrošnja je imela glede na lansko leto zelo velik padec, kar pomeni, da smo pri razvojnih politikah nekaj zgrešili. Glede na to, da je bilo pričakovano, kaj bomo doživeli v tujini in na skupnem trgu, od katerega smo zelo odvisni, bi morali to kompenzirati z drugimi oblikami potrošnje, kar pa nam letos očitno ni uspelo,« je kritičen Kovač.
Maks Tajnikar, prav tako z ljubljanske ekonomske fakultete, ne deli Kovačevega mnenja. »Stanje še zdaleč ni tako skrb zbujajoče. Res je sicer, da gre pri gospodarski rasti za stagnacijo, a je rast še naprej dokaj stabilna. Ob tem imamo v Sloveniji visoko zaposlenost, plače pa so in bodo še rasle. Lahko rečemo, da živimo bolje kot v Nemčiji in v ZDA. Gospodinjstva, ki imajo shranjenih relativno veliko sredstev, so sicer letos pri trošenju nekoliko bolj zadržana, vendar pa se je treba zavedati, da so ljudje tudi po pandemiji covida več trošili šele leto ali dve pozneje. Je pa res, da bodo za večjo gospodarsko rast potrebne spremembe pri izvozu, pri čemer pa nisem optimist. V Sloveniji žal nismo naredili premika k državam, ki so danes glavni akterke – Kitajski, Indiji, Avstraliji in drugim državam Daljnega vzhoda,« ocenjuje Tajnikar.
