S tako močno rastjo, ki je S&P 500 potisnila na rekordno vrednost, si lahko mislimo, da investitorji z lahko najdejo razloge, ki so v ozadju te rasti. Rast je podprta z ugodnimi vetrovi za katere skrbi FED, ki bo predvidoma kasneje v letu zniževal obrestne mere, in gospodarstvo, ki se uspešno upira predvsem na podlagi močne potrošnje. S&P 500 je v letu 2023 pridobil 26 odstotkov in to rast lahko v 60-tih odstotkih pripišemo tehnološkemu sektorju. Da ne bi prehitro govorili o borznem, ali v tem primeru tehnološkem balonu, je morda dobro pogledati prejšnjega, ki se je naredil konec dvajsetega stoletja, ko je rast S&P 500 med letoma 1995 in 1999 dosegal letne donose, ki so presegali 20 odstotkov. Morda lahko vzamemo ravno rezultate Nvidije (letna rast prihodkov za 265 odstotkov) kot dokaz, ki opravičuje rast delniških tečajev tehnoloških gigantov in pričakovanih rasti na krilih umetne inteligence, ki vsekakor ima veliko aplikativnih možnosti in jo lahko že sedaj srečujemo na praktično vsakem koraku.
Evropske cene zemeljskega plina so upadle pod nivo, ki smo ga videli pred energetsko krizo, ki se je realno začela v maju 2021. Tistega maja je namreč cena plina v Evropi začela obdobje rasti in povečane volatilnosti, kot posledica napetosti na Rusko Ukrajinski meji in vojne, ki je sledila. Volatilnemu letu 2022 je sledilo obdobje počasnega a vztrajnega padanja cen vse do danes, ko je potrebno za najkrajšo terminsko pogodbo na nizozemskem vozlišču odšteti okoli 23 evrov za megavatno uro. K temu je pripomogla dokaj mila zima na stari celini in posledično še precej polna skladišča plina, ki so za ta letni čas še vedno več kot 60 odstotkov polna, poleg tega pa se vse manj uporablja za proizvodnjo električne energije, saj se nadomešča z elektriko iz obnovljivih virov, kot so veter, sonce in hidro energija. Cene nafte so v letošnjem letu dokaj stabilne in se gibljejo nekje med 75 in 84 dolarji za sodček nafte tipa Brent.
Slovenski borzni indeks SBITOP se trenutno nahaja v bližini 1.430 točk in je samo v letošnjem letu pridobil 14 odstotkov vrednosti oziroma dobrih 26 odstotkov od avgusta, ko je bil najnižje v preteklem letu. Izplačilo dividende Cinkarne Celje, napovedani dividendi NLB in Telekoma, so predramili vlagatelje in letos nekoliko prej sprožili nakupni val pred dividendami. Zrasle so tudi delnice Krke, ki so zopet dosegle vrednost 120 evrov za delnico. Popravila sta se tečaja obeh zavarovalnic, Luke Koper in Petrol, ki raste na krilih dobrih napovedi za tekoče poslovno leto. Morda je k splošni rasti na Ljubljanski borzi pripomoglo tudi veliko število novih trgovalnih računov, ki so bili prvenstveno odprti za nakup državnih obveznic in se sedaj uporabljajo tudi za nakup kakšne »domače« delnice.
