Savinjsko-zasavska regija povezuje tri različna okolja – Celje, Zasavje in Savinjsko-šaleško dolino – ter s tem združuje industrijsko tradicijo, izzive prestrukturiranja in vitalno podjetniško rast. Prav ta raznolikost daje regiji poseben pomen v slovenskem gospodarskem prostoru.
Savinjska regija je lani občutila posledice upada povpraševanja na ključnih izvoznih trgih, kar se je močno poznalo v kovinskopredelovalni panogi in še posebej avtomobilski industriji, ki je eno od gibal evropskega gospodarstva. Zato so se podjetja spoprijela z zmanjševanjem proizvodnje, rastjo zalog in razmisleki o skrajševanju delovnega časa. Kljub tem pritiskom so nekatere panoge, kot sta kemijska industrija in turizem, dosegle pozitivne rezultate. Regija ostaja trdno usmerjena v izvoz in industrijo, a prihodnost bo zahtevala odločnejše premike v smeri digitalizacije, avtomatizacije in zelene preobrazbe. Za preboj bodo ključni vlaganje v človeški kapital, povezovanje razvojnih institucij z gospodarstvom in odpravljanje kadrovskih vrzeli, ki jih samo tujci ne morejo zapolniti.
Zasavska regija je bila v prejšnjem letu zaznamovana z zahtevnimi gospodarskimi razmerami. Po podatkih Ajpesa se je skupni neto dobiček zasavskih družb na letni ravni zmanjšal za kar 38 odstotkov, kar je največji upad med regijami. Skupni prihodki so se realno zmanjšali za štiri odstotke, izvoz pa se je skrčil za približno deset odstotkov. Največje breme so nosila velika podjetja, medtem ko so se mikro in mala podjetja ter samostojni podjetniki izkazali za odpornejše – mikro podjetja so prihodke celo povečala za devet odstotkov, mala pa dobiček za sedem odstotkov. Kljub temu je regija pred pomembnim izzivom – prestrukturiranjem iz premogovne v nizkoogljično regijo. Vključevanje podjetij v projekte pravičnega prehoda odpira nove priložnosti, vendar zamude pri razpisih in negotovost glede podpore države še vedno zavirajo hitrejši razvoj. Za prihodnost bo ključno ustvariti razmere, ki bodo podjetjem omogočile večjo konkurenčnost: nižje stroške dela in energentov, več naložb v raziskave, razvoj in inovacije ter boljše izkoriščanje evropskih spodbud.
Savinjsko-šaleška regija (SAŠA), kjer bo letos potekala prireditev ob izboru regijske gazele, pa je vitalni del te zgodbe. Čeprav regija hkrati nosi težo energetskega prehoda in zapiranja premogovništva, podjetja dokazujejo, da so kos zahtevnim razmeram. Njihove zgodbe kažejo na rast prihodkov, inovativne pristope in medgeneracijsko povezanost. Elektro Ugovšek, d. o. o., z Ljubnega je primer družinskega podjetja, ki je ob prenosu vodstva na mlajšo generacijo ustvarilo poslovni preboj. S skoraj enakim številom zaposlenih so v petih letih skoraj potrojili dodano vrednost na zaposlenega, prihodki pa so se povzpeli na 8,4 milijona evrov. Gerčer, d. o. o., iz Laškega pa kaže moč konservativnega in premišljenega poslovanja: podjetje gradi na dobrih odnosih, kakovosti izvedbe in stabilnih partnerstvih, ob tem pa s premišljenimi investicijami v nepremičnine razpršuje tveganja. Opticum, d. o. o., iz Vojnika dokazuje, da je regija prostor znanja in inovacij – s proizvodnjo strojev za farmacevtsko industrijo in razvojem visokotehnoloških rešitev postavlja standarde kakovosti, ki presegajo domači trg.
Čeprav se posamezni deli savinjske in zasavske regije srečujejo z različnimi težavami – od zmanjšanja produktivnosti in povpraševanja v savinjski regiji do upada dobičkonosnosti v Zasavju in energetskih izzivov v regiji SAŠA – podjetja znova dokazujejo odpornost, prilagodljivost in sposobnost inoviranja. Izbor gazel v tem prostoru tako ni le tekmovanje za naziv najhitreje rastočega podjetja, temveč tudi priložnost za obe regiji, da pokažeta svojo podjetniško moč in perspektivo. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi gospodarske zbornice, ki s svojim delom povezujejo podjetja, spodbujajo inovacije ter gradijo most med gospodarstvom, izobraževalnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi. Prav sodelovanje treh regijskih zbornic v okviru izbora gazel ponazarja, da prihodnost regije temelji na povezovanju in skupnem nastopu.
