Zaradi visoke inflacije so centralne banke po svetu v letu 2022 pričele zviševati temeljne obrestne mere, s čimer so se bliskovito povišale obrestne mere komercialnih bank za najeta posojila prebivalstva in podjetij. Toda da so banke, ki poslujejo na slovenskem trgu, pričele zviševati tudi obrestne mere za depozite, je moralo miniti razmeroma veliko časa. Po drugi strani se banke hitreje odzivajo pri zniževanju obrestnih mer na depozite, odkar je Evropska centralna banka (ECB) pred približno enim letom pričela zniževati ključne obrestne mere. Vsakokrat ko ECB zniža temeljne obrestne mere, se obrestne mere komercialnih bank na depozite znižajo.
Kljub izrazito nizkim obrestnim meram na depozite, ki ne zagotavljajo niti ohranjanja realnih vrednosti denarja, se vloge gospodinjstev v bankah še naprej povečujejo – po podatkih Banke Slovenije so se od januarja do aprila letos okrepile za 224 milijonov evrov, na 27,5 milijarde evrov. Naraščanje vlog gospodinjstev je bilo aprila za pol odstotka višje kot v enakem obdobju lani, konec aprila so imele banke 4,2 odstotka več tovrstnih vlog kot v enakem obdobju lani, v primerjavi s koncem leta 2009 pa 96 odstotkov oziroma skoraj 13,5 milijarde evrov več.
Preusmeritev dela prihrankov v obveznice
Negativni vpliv pri večjem naraščanju vlog je pomenila odločitev številnih varčevalcev v marcu, da del svojih prihrankov iz bank preusmerijo v nakup državnih obveznic, ki so bile namenjene predvsem državljanom. Potem ko je država lani izdala tako imenovane ljudske obveznice s 3,4-odstotno obrestno mero, jih je zaradi nižje inflacije letos izdala po obrestni meri v višini 2,75 odstotka. Podobno kot pri izdaji tovrstnih obveznic februarja lani je znašal odliv iz bank manj kot odstotek vseh vlog gospodinjstev. Te še naprej predstavljajo polovico bilančne vsote bank, kar je najvišji delež med državami evrskega območja. Ker so zaradi nadaljnjega zniževanja depozitnih obrestnih mer varčevalci bistveno manj motivirani za vezavo prihrankov, se ročnost vlog ni spreminjala, tako da še naprej njihovo večino predstavljajo vloge na vpogled, ki znašajo 79 odstotkov vseh vlog nebančnega sektorja. Tista gospodinjstva, ki se kljub znižanim obrestnim meram vseeno odločijo za vezavo, svoje prihranke vežejo predvsem za manj kot eno leto. Podobno je značilno tudi za podjetja, saj jim v primeru potrebe to omogoča hitrejši dostop do sredstev.
Po nekajletnem upočasnjevanju rasti celotnih vlog nebančnega sektorja se je ta od konca lanskega leta postopno zviševala in aprila v primerjavi z lanskoletnim aprilom znašala 3,5 odstotka. Celotno povečanje je posledica krepitve vlog gospodinjstev, medtem ko je bilo vlog podjetij v prvih štirih mesecih letošnjega leta manj; konec aprila jih je bilo dober odstotek manj kot konec lanskega leta in so znašale 10,6 milijarde evrov. To je bilo sicer za 2,7 odstotka več kot aprila lani, vendar je to manj kot tretjina povprečne rasti v predhodnih petih letih.
Po pojasnilih Banke Slovenije je zmanjševanje vlog podjetij v prvih štirih mesecih značilno za ta del leta. Podjetja namreč svojim delničarjem izplačujejo dividende, nekatera poplačujejo posojila, hkrati pa se v spomladanskih mesecih povečajo stroški dela zaradi izplačil regresov zaposlenim za letni dopust. Zaradi velikih geopolitičnih in gospodarskih negotovosti so podjetja previdna pri najemanju novih posojil, zato tista z večjimi prihranki morebitne naložbe financirajo tudi s prihranki, ki jih imajo v bankah.
Vloge nebančnega sektorja ostajajo najpomembnejši in stabilen vir financiranja slovenskih bank. Vloge gospodinjstev predstavljajo kar polovico bilančne vsote bank, kar je najvišji delež med državami evrskega območja, medtem ko vloge podjetij znašajo skoraj petino bilančne vsote slovenskega bančnega sistema. Celotne vloge nebančnega sektorja sicer predstavljajo več kot tri četrtine bilančne vsote bank. Ker imajo banke velik obseg vlog nebančnega sektorja in likvidnih sredstev, ki jih lahko usmerijo v naložbe, po pojasnilih Banke Slovenije nimajo potreb po povečevanju drugih virov financiranja, katerih deleži v bilančni vsoti ostajajo majhni.
