V prvih osmih mesecih je imel državni proračun brez interventnih ukrepov približno milijardo evrov primanjkljaja, medtem ko je bil v enakem obdobju lani skoraj uravnotežen. Po oceni fiskalnega sveta je glavni razlog za tako velik primanjkljaj povečana tekoča poraba države, h kateri največ prispevajo višji stroški dela, povezani s spremembami v plačnem sistemu javnega sektorja. »Na drugi strani se je rast prihodkov v letošnjem letu ustavila. Delno gre za upočasnitev gospodarske rasti, delno pa za manj prejetih evropskih sredstev,« je včeraj na svoji spletni strani objavil fiskalni svet.
Proračun mora biti realen, ne napihnjen
Povečanje primanjkljaja je bilo sicer predvideno že v samem proračunu, po katerem naj bi ta letos dosegel okoli 1,9 milijarde evrov, medtem ko je lani znašal okoli 0,2 milijarde evrov. Fiskalni svet ob tem opozarja, da vlada pogosto načrtuje porabo, ki je večja od kasnejše dejanske. »V zadnjih štirih letih je bilo povprečno kar 750 milijonov evrov manj porabe, kot je bilo sprva predvideno v proračunu. To ni posledica kriznih ukrepov, ampak nerealnega načrtovanja,« pravijo.
V času negotovih gospodarskih razmer in velikih dolgoročnih izzivov je realno in preudarno načrtovanje proračuna nujno za zagotovitev preglednega in učinkovitega upravljanja javnega denarja, opozarjajo v fiskalnem svetu. »Napihovanje proračuna« je po njihovih besedah problematično, saj se tako izgublja zaupanje v proračun kot temeljni dokument ekonomske politike, medtem ko načrtovani »višek« omogoča manj odgovorno trošenje za »ad hoc «projekte. Popačena slika javnih financ obenem otežuje odločitve, resna razprava o ključnih izzivih pa se prelaga na prihodnje vlade.
Nadaljevanje zmerne gospodarske aktivnosti
V Banki Slovenije so v ponedeljkovem sporočilu zapisali, da se je v Sloveniji rast gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju obnovila, rast BDP je bila četrtletno in medletno višja za 0,7 odstotka. Razlog tiči predvsem v krepitvi zasebne potrošnje gospodinjstev, medtem ko izvozni sektor, kot ugotavljajo, še naprej posluje v težavnih razmerah šibkega tujega povpraševanja in povečane geopolitične negotovosti. Nadaljevanje rasti pričakujejo tudi v tretjem četrtletju, med pritiski na javne finance pa po njihovi oceni izstopajo zahteve po rasti obrambnih izdatkov, demografska gibanja in nadaljevanje obnove po poplavah.
Brezposelnost v Sloveniji ostaja na zgodovinsko nizki ravni, pomanjkanje kadrov pa še vedno presega dolgoletno povprečje, pravijo. Konec avgusta je bilo po podatkih zavoda za zaposlovanje registriranih 44.307 brezposelnih oseb, kar je 1,2 odstotka več kot julija in 0,4 odstotka manj kot avgusta lani. Zaposlenost se sicer od konca lanskega leta zmanjšuje, zlasti v zasebnem sektorju, manjše povpraševanje po delovni sili pa vpliva tudi na krčenje števila prostih delovnih mest. Delodajalci so avgusta zavodu sporočili 13.404 prostih delovnih mest, kar je 5,7 odstotka manj kot avgusta lani.
Rast povprečne bruto plače predvsem zaradi plačne reforme v javnem sektorju ostaja visoka, junija je bila na letni ravni 7,4-odstotna. V poletnih mesecih se je nekoliko pospešila tudi rast cen, ki je bila avgusta 3-odstotna. K temu so prispevale predvsem višje cene energentov in hrane.
