Leto 2025 je najbolj turbulentno leto v zgodovini avtomobilske industrije, ugotavlja Tanja Mohorič, direktorica Slovenskega avtomobilskega grozda (ACS). Če se pred približno štirimi leti, ko je slovenska avtomobilska industrija vzpostavila misijo Gremo (Geen mobility), ne bi povezali, bi bili v današnjih razmerah vsak zase izgubljeni, je prepričana. V tem času so se namreč po njenih besedah razmere na avtomobilskem trgu še bolj zaostrile, in sicer z rastjo cen energentov, prodorom Kitajske na evropski trg in trgovinsko vojno.
Skrivnosti kitajskega uspeha
Ustanovitelj in direktor združenja ESAA, ki evropske dobavitelje povezuje s kitajsko avtomobilsko industrijo, Blaž Štefe, je na nedavni inovacijski konferenci misije Gremo spregovoril o dejavnikih, ki so Kitajski omogočili hiter preboj v svetovnem merilu. Spomnil je, da so zahodni strokovnjaki še leta 2022 na kitajska vozila gledali nekoliko zviška. »Potem pa je leta 2024 prišel šanghajski avtomobilski salon in svet je skočil na noge. Vsi smo bili presenečeni nad tem, kakšna visokotehnološka vozila so kitajski proizvajalci tam predstavili, pa ne samo to, presenečeni smo bili tudi nad količino teh vozil. Zdaj je od tega minilo približno dve leti in na Kitajskem imamo že spet novo garnituro vozil. Zdaj so tam v salonih povsem nova vozila, ki jih še pred tremi meseci ni bilo. In ko se malo zakoplješ v podatke, ugotoviš, da bodo na kitajskem trgu od marca do avgusta letos predstavili 123 novih modelov, v Evropi pa ta številka znaša, kolikor vem, manj kot 30,« je izpostavil Štefe.
Eden od glavnih razlogov za kitajski uspeh je po njegovih besedah tudi bistveno krajši čas razvoja modela avtomobila. Kitajski proizvajalci si namreč prizadevajo, da bi avto razvili v osmih mesecih, medtem ko razvojni cikel v Evropi traja približno tri leta. Ob tem, da kitajski proizvajalci hkrati dosegajo velike tehnološke preskoke, je opozoril Štefe. Vprašanje je torej, po njegovih besedah, ali bodo evropski proizvajalci s svojimi razvojnimi cikli sploh še lahko konkurenčni. »Mislim, da večina slovenskih podjetij s tega področja potrebuje resno prestrukturiranje in spremembe,« je dejal.
Kje iskati nove priložnosti?
Kot je izpostavil koordinator Misije Gremo Iztok Seljak, Kitajska odločno prevzema tržni položaj, ki so ga včasih obvladovali ameriški in evropski proizvajalci avtomobilov. »Najti moramo način, kako bomo ostali konkurenčni,« je poudaril. Bistvenega pomena pri tem so po njegovih besedah inovacije, pri čemer pa imamo za to, da izkoristimo svoj razvojni potencial, vedno manj časa.
V okviru ACS so lani pripravili akcijski načrt razvoja slovenske avtomobilske industrije do leta 2030 in pri tem kot tri ključne stebre za razvoj konkurenčnosti prepoznali vlaganje v raziskave in razvoj, razvoj močnih ekosistemov na določenih ekonomskih področjih in internacionalizacijo. »Internacionalizacijo smo sicer imeli že vsa ta leta, ampak ni bilo res intenzivnega preboja, da bi res naredili neki korak naprej,« je opozorila Tanja Mohorič.
Podjetja, združena v Gremo, sicer po njenih besedah izvažajo okoli 95 odstotkov svoje proizvodnje, največ v Nemčijo, sledijo Francija, Italija, skandinavske države in vzhodnoevropske države, zlasti Poljska in Češka. »Zelo malo prodaje imamo medtem na druge trge izven Evrope. In zdaj, ko se je situacija v Evropi začela spreminjati, ko ugotavljamo, da mogoče nemški trg ni več to, kar je bil, smo takoj začeli razmišljati, kaj je treba narediti – ali se še vedno držati tega evropskega trga ali pogledati širše,« je dejala direktorica ACS. »Priložnosti moramo iskati povsod, kjer se da. Svet je velik: zbuja se severna Afrika, Alžirija, Maroko, do nas so prišle pobude iz Azerbajdžana, trenutno opravljamo pogovore s Čehi.«
Sprememba poslovnega modela
Po besedah predsednika nadzornega sveta ACS Radovana Bolka slovenska industrija spreminja svoj poslovni model. »Če smo bili prej zelo ozko osredotočeni na avtomobilsko industrijo in Evropo, moramo zdaj spremeniti svoj model in iti širše. Ne govorimo več o avtomobilski industriji, govorimo o industriji mobilnosti. Osebna vozila namreč, kot si upam trditi, v Evropi nimajo več prihodnosti. To tržišče je v upadu in nam ne bo omogočilo ciljne rasti,« je povedal. Trg mobilnosti po njegovem mnenju poleg osebnih vozil med drugim vključuje transportna vozila, kmetijsko mehanizacijo, delovne stroje, mobilnost v industriji, ladje, letala, drone … »Mobilnost bo izjemno pomembna tudi pri projektih dvojne rabe,« je dodal.
Golob izpostavil obrambo, vesolje in UI
Tudi premier Robert Golob je kot eno ključnih področij za ohranitev konkurenčnosti Slovenije izpostavil obrambno industrijo in spomnil na prizadevanja Nemčije, da bi dele avtomobilske industrije preobrazili v obrambno. Priložnosti na tem področju se odpirajo tudi za slovensko avtomobilsko industrijo, je dodal in poudaril, da podjetja v obrambni industriji za razliko od avtomobilske ne bodo tekmovala s kitajskimi proizvajalci. Poleg obrambne industrije je kot ključni področji za konkurenčnost navedel tudi umetno inteligenco (UI) in vesoljsko tehnologijo, pri čemer Golob napoveduje tudi okrepitev naložb.
V zvezi z misijo Gremo je sicer izrazil obžalovanje, da zakonodaja oziroma procesi v javni upravi trenutno ne omogočajo stabilnega financiranja tovrstnih projektov. »Potrudil se bom, da bomo na podlagi tega projekta pripravili zakon, četudi samo za avtomobilsko industrijo, in da bomo na podlagi pozitivnih izkušenj misije Gremo zapisali, kako prilagoditi procese v javni upravi, da bodo lahko čim bolj učinkovito podpirali vašo hitrost,« je dejal.
