Na slovenskem trgu športne opreme sta se v zadnjih dveh tednih odvila dva večja prevzema na maloprodajnem trgu športne opreme. Verigo prodajaln Intersport ISI je od poljskega finančnega sklada Enterprise Investors prevzelo avstrijsko podjetje Intersport Austria, verigo Hervis pa od skupine Spar Austria nemška poslovneža: Sven Voth, ki je ustanovitelj hitro rastoče verige z uličnimi oblačili Snipes in vključuje okoli 700 prodajaln, ter Udo Schloemer, ustanovitelj podjetniškega pospeševalnika Factory Berlin.

Do prodaja Intersport ISI največjega trgovca s športno opremo na slovenskem trgu, bi prej ali slej prišlo. Intersport ISI je bil namreč od leta 2016, ko ga je prevzel od Mercatorja, v lasti finančnega sklada, za katere je značilno, da po nekaj letih nabavljena podjetja prodajo z visokimi zaslužki. Intersport ISI upravlja mrežo 110 lastnih in 40 franšiznih prodajaln v Sloveniji, v državah nastalih iz nekdanje Jugoslavije in Albaniji. Na ravni celotne skupine je v letu 2024 ustvaril 131,2 milijona evrov prihodkov od prodaje in dobrih sto tisočakov izgube. Na slovenskem trgu, kjer ima 40 trgovin, je Intersport ISI predlani ustvaril 86,6 milijona prodaje, kar je bilo 5,7 odstotka manj kot leto pred tem, pri čemer je izguba znašala kar 21,2 milijona evrov. Tolikšna izguba je bila skoraj v celoti posledica slabitve finanančne naložbe v srbskem hčerinskem podjetju Intersport S Trgovina. V tem podjetju je Intesport ISI lani sprožil likvidacijski postopek, lastne prodajalne zaprl, na podlagi franšize pa je v Srbiji z blagovno znamko Intersport pričelo upravljati podjetje N Sport.

S prevzemom skupine Intersport ISI bo Intersport Austria, ki obvladuje tudi istoimenske prodajalne na Madžarskem, Slovaškem ter Češkem, v 12 državah upravljal z več kot 500 trgovinami, z letnim prometom okoli milijarde evrov. S tem bo postal ena od najmočnejših organizacij v skupini Intersport s sedežem v Švici. Od tam krovno podjetje IIC-Intersport International Corporation upravlja blagovno znamko Intersport, na podlagi franšiznega modela, in skrbi za nabavo celotne skupine. Ta je v letu 2024, v skoraj 5500 prodajalnah, ustvarila 14 milijard evrov prometa, kar je letni ravni predstavljalo rast za 300 milijonov evrov. S tem rezultatom je, po podatkih Sporting Goods Intelligence (SGI), nemškega raziskovalne organizacije in spletnega medija s področja športa, med evropskimi trgovci s športno opremo po doseženi prodaji, za prvouvrščenim francoskim Decathlonom, zasedla drugo mesto. S 600-milijonsko rastjo prodaje, na 16,2 milijarde evrov, v 1817 prodajalnah, je Decatloh svoj primat v evropski maloprodaji športne opreme predlani še okrepil.

Decathlon prehitel Hervis

V Sloveniji je Decathlon prve prodajalne odprl leta 2026, nato pa jih je odprl še pet. V letu 2024 je v Sloveniji ustvaril 44 milijonov evrov prodaje, kar je v primerjavi z letom 2023 predstavljalo rast za 15 odstotkov. Ob tem se je čisti dobiček povečal za petino, na 2,1 milijona evrov. Po doseženi prodaji se je Decathlon med trgovci s športno opremo na slovenskem trgu v letu 2024 povzpel nad drugo mesto, pred Hervisom in ga domnevno zadržal tudi lani. Hervisu so se namreč predlani prihodki od prodaje znižali za sedem odstotkov, na 38,1 milijona evrov, izguba pa povečala za enajst odstokov, na 4,1 milijona evrov.

V zadnjem času se Hervis, ki je pod okriljem avstrijske trgovske skupine Spar prišla leta 1970, spopada z izgubarskim poslovanjem. Skupina Hervis s sedežem v Avstriji in prisotna v sedmih državah je v letu 2023 ustvarila 64 milijonov evrov izgube, leto kasneje pa 43 milijonov evrov. Po podatkih SGI se je v letu 2024, ko so se ji prihodki znižali za 20 milijonov, na 490 miljonov evrov, med evropskimi trgovci s športno opremo uvrstila na 15. mesto. V tem letu je skupina Hervis, potem ko se je leta 2022 umaknila s češkega trga, po navedbah SGI imela še 227 prodajaln. V preteklem letu, ko se se v Hervisu lotili korenite sanacije poslovanja, je njegove trgovine v Romuniji in na Hrvaškem prevzela britanska skupina Frasers, ki ima med drugim v lasti Sport Direct, enega od največjih evropskih trgovcev s športno opremo. Kot so pojasnili v skupini Spara Austria, je Hervis konec lanskega leta upravljal z 91 trgovinami v Avstriji in 43 v Sloveniji, na Hrvaškem in na Bavarskem, ki so v letu 2025 ustvarile 314 milijonov evrov prodaje. V letu 2024 so se prihodki od prodaje Hervisa na slovenskem trgu, kjer ima 21 trgovin, znižali za približno osem odstotkov, na 38 milijonov evrov, izguba pa povečala za dobrih enajst odstokov, na 4,1 milijone evrov.

V zadnjem času se Hervis, ki je pod okriljem avstrijske trgovske skupine Spar prišla leta 1970, spopada z izgubarskim poslovanjem. Skupina Hervis s sedežem v Avstriji in prisotna v sedmih državah je v letu 2023 ustvarila 64 milijonov evrov izgube, leto kasneje pa 43 milijonov evrov.

Po besedah Svena Votha, enega od dveh prevzemnikov, je, zaradi bistvenih sprememb na trgu potrebno Hervis na novo pozicionirati. »Klasične športne panoge izgubljajo priljubljenost, medtem ko so nove oblike športa in gibanja v zadnjih letih opazno pridobile na pomenu. Hkrati pa razvoj, kot je naraščajoča ozaveščenost o zdravem življenju in trend dolgoživosti, odpira priložnosti za strateško preusmeritev.« Na vprašanje, kateri športi izgubljajo na priljubljenosti in v kakšnem smislu je potrebno novo pozicioniranje, je tiskovni predstavnik Votha Michael Slamanig iz podjetja Pantarhei Advisors odgovoril, da od torka vodstvo in novi lastniki razpravljajo o ukrepih, ki so nujno potrebni za stabilizacijo podjetja. »Nato bomo skupaj razvili novo strategijo za Hervis, kar bo trajalo do sredine leta, preden bodo prvi ukrepi objavljeni in izvedeni.« Kot je ob sklenitvi pogodbe za nakup Hervisa pojasnil Voth, je cilj prilagoditi ponudbo spremenjenim potrebam današnjih kupcev in s tem Hervis znova narediti uspešnega.

Vzpon podjetja Sport Vision

Čedalje pomembnejšo vlogo na slovenskem maloprodajnem trgu prevzema podjetje Sport Vision, ki se mu je prodaja od leta 2020 do leta 2024 povečala za spoštljivih 135 odstotkov, na 33,4 milijona evrov. V Sloveniji ime enajst prodajaln, na ravni skupine, s sedežem na Cipru, pa ima v državah južne in srednje Evrope okoli 5500 prodajaln. Končna lastnik Sport Vision naj bi bila Dragan in Borislav Stanojlović iz BiH.

Med večje trgovce s športno opremo na slovenskem trgu se uvršča tudi Sport Direct, posredno v večinski lasti britanskega milijarderja Mikea Ashleya. Ta je bil od leta 2007 do 2021 lastnik nogometnega kluba New Castle, ki nastopa v Premier League. Prek podjetja Sportsdirect.comSLVN se je prodaja v mreži enajstih prodajaln v Sloveniji predlani znižala za tri odstotke, na 15,2 milijona evrov, čisti dobiček pa za osem odstotkov, na dobrih 378.000 evrov. Od leta 2013, ko je znašala 26 milijonov evrov, se je prodaja Sport Directa v Sloveniji izrazito oklestila, medtem ko mu gredo posli drugod bolje od rok. Po podatkih SGI je bil Sport Direct namreč leta 2024, ko je v 715 prodajalnah prodal za 3,35 milijarde evrov izdelkov, peti največji evropski trgovec s športno opremo. 

Priporočamo