Pozitivno je k njej po podatkih državnega statističnega urada vplivalo predvsem zasebno trošenje, ki se je povečalo opazno bolj kot v predhodnih četrtletjih.
Statistični urad je hkrati nekoliko popravil tudi podatke o presenetljivem padcu BDP v začetku leta. Sedaj ugotvlajo, da se je gopodarstvo v prvih treh mesecih letošnjega leta skrčilo za 0,6 odstotka in ne 0,7 odstoka, kot so ocenili pred tem.
K rasti največ prinesla zasebna potrošnja
Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, pa je bila rast v drugem četrtletju na letni ravni 0,8-odstotna in na četrtletni 0,7-odstotna.
Zasebno trošenje je pozitivno vplivalo na gospodarsko aktivnost v Sloveniji. V drugem četrtletju se je povečalo za 3,6 odstotka.
Izdatki za nakupe na domačem trgu so se zvišali v vseh skupinah proizvodov, najbolj izrazito za storitve (za 4,5 odstotka), je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala generalna direktorica statističnega urada Apolonija Oblak Flander. Izdatki za nakupe trajnih proizvodov so se zvišali za 3,3 odstotka, za poltrajne proizvode za 3,7 odstotka in za netrajne proizvode za 1,6 odstotka. Skupno se je končno trošenje v drugem četrtletju povečalo za 2,4 odstotka.
Izdatki države manjši
Izdatki države za končno potrošnjo so bili v drugem četrtletju za 0,5 odstotka manjši kot pred letom dni, kar je po navedbah statistikov predvsem posledica zmanjšanja izdatkov za kolektivno potrošnjo (za 3,9 odstotka). Po drugi strani so se izdatki države za individualne storitve povečali za 1,8 odstotka. Bruto investicije so se povečale za 7,5 odstotka, kar je zlasti posledica povečanja zalog. Pri tem so se bruto investicije v osnovna sredstva zmanjšale, vendar je bil upad z 0,2 odstotka manj izrazit kot v predhodnih četrtletjih. Investicije v zgradbe in objekte so se povečale za 0,5 odstotka, kar je prva rast po štirih četrtletjih nazadovanja.
Padec izvoza in rast uvoza
Skupni BDP je zmanjšal tudi zmanjšan trgovinski presežek. Saldo menjave s tujino je v drugem četrtletju negativno vplival na gospodarsko aktivnost. Izvoz se je zmanjšal za 0,8 odstotka, pri čemer je Slovenija izvozila za 1,4 odstotka manj blaga kot pred letom, izvoz storitev pa je povečala za 1,6 odstotka.
Uvoz se je v drugem četrtletju povečal za 2,7 odstotka, od tega uvoz blaga za 2,9 odstotka in uvoz storitev za 1,8 odstotka.
Rast dodane vrednosti
Dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je v drugem četrtletju 2025 povečala za 0,6 odstotka. K tej rasti je prispevala večina dejavnosti, najbolj pa dejavnosti uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva (za 2,2 odstotka), gradbeništvo (za 3,9 odstotka) ter strokovne, znanstvene, tehnične in druge raznovrstne dejavnosti (za 2,7 odstotka).
Le v predelovalnih dejavnostih se je dodana vrednost ponovno znižala (za 1,9 odstotka), manjša kot pred letom je bila poleg tega le še v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 1,2 odstotka).
Visoka zaposlenost
Zaposlenost se še naprej zmanjšuje, v drugem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 1.097.000 oseb, kar je 0,4 odstotka manj kot pred letom dni. To je tretje zaporedno četrtletno zmanjšanje zaposlenosti, največji padec pa so na statističnem uradu opazili v predelovalnih dejavnostih (za 1,9 odstotka) in v gradbeništvu (za 2,6 odstotka). Se je pa zaposlenost zvišala v skupini dejavnosti uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva (za 2,1 odstotka).
