Predsednik ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell je na letni konferenci v Jackson Holu nakazal na možnost znižanja ključne obrestne mere v septembru. Kot razlog je navedel ohlajanje trga dela ob hkratnih inflatornih pritiskih, ki jih poganjajo Trumpove carine, in povedal, da je trenutna politika dovolj restriktivna, da je mogoče rahljanje monetarne politike.
Powellovi komentarji so vplivali na akterje na finančnih trgih, ki zdaj stavijo, da bo Fed na septembrski seji znižal obrestne mere. Trenutno je pričakovano znižanje za 25 bazičnih točk oziroma 0,25 odstotne točke. Kljub vsemu odločevalci glede obrestnih mer ostajajo razdeljeni, zato znižanja ne moremo pričakovati z gotovostjo.
Trump želi odstaviti guvernerko Feda, ona ga toži
Guvernerka ameriške centralne banke Lisa Cook je vložila tožbo proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu zaradi poskusa, da jo odstavi. Očita ji ponarejanje dokumentov za hipotekarna posojila. Cookova ima mandat do leta 2038, njena razrešitev pa bi Trumpu omogočila imenovanje četrtega republikanskega člana v sedemčlanskem odboru guvernerjev in s tem večji vpliv na Fed. Trdi, da gre za napad na neodvisnost centralne banke, in je zato zaprosila sodišče, naj začasno zadrži Trumpovo odločitev. Gre za stopnjevanje spora med Belo hišo in Fedom, ki se upira Trumpovim pritiskom za znižanje obrestnih mer.
Delna nacionalizacija Intela
Podjetje Intel, nekdaj sinonim za napredne čipe, že nekaj časa vse bolj zaostaja za konkurenčnimi podjetji, kot so TSMC, AMD in Nvidia. Težave se kažejo tudi v poslovnih rezultatih – prihodki močno padajo že od leta 2021, lansko leto pa je podjetje prvič od leta 1986 končalo z izgubo. V podjetju se zato trenutno dogaja prestrukturiranje in opuščanje načrtov o gradnji tovarn v Evropi, prav tako je prišlo do menjave izvršnega direktorja. Prejšnji teden je odmeval dogovor o delni nacionalizaciji Intela. Takšno dejanje Trumpove administracije je marsikoga šokiralo, saj ni v skladu z načeli liberalnega kapitalizma, ki kraljujejo v Združenih državah Amerike.
Do dogovora je prišlo le nekaj dni po tistem, ko je predsednik Trump na omrežju truth social zaradi domnevnega močnega navzkrižja interesov pozval Intelovega izvršnega direktorja Lip Bu Tana k takojšnjemu odstopu. 9,9-odstotni lastniški delež v podjetju, ki ga je pridobila vlada, je bil financiran iz konverzije državne pomoči. Država bo le pasivni lastnik, torej brez upravljavskih pravic. Prav tako si je zagotovila nakupne opcije, ki jih lahko uveljavlja v primeru, da se Intel odloči umakniti od proizvodnje čipov. Vlada si to zaradi strateških razlogov namreč želi preprečiti.
