Tečaji in delniški trgi se vedejo, kot da gre gospodarstvu odlično ter geopolitičnih in gospodarskih groženj ni. Nekatere vlagatelje to navdaja z nelagodjem, spet drugi, predvsem mali vlagatelji, pa so tako okolje sprejeli odprtih rok in špekulirajo z vsem, kar je uvrščeno na borze. Naj bodo to delnice, kriptovalute, surovine ali finančni instrumenti z vzvodom.
Razlogi za tako ravnanje in razmere so večplastni, a skupni imenovalec je predvsem presežna likvidnost v svetovnem finančnem sistemu. Denar, ustvarjen iz nič v koronskem času, ni izpuhtel. Še naprej kroži v sistemu in napihuje cene. Že res, da podjetja poslujejo dobro in da dobički, tako v Evropi kot v ZDA, rastejo, a rastejo počasneje od borznih cen, zato vrednotenja naraščajo.
Nasprotno, ameriški denarni agregat M2 še naprej raste z letno stopnjo okoli 4,5 odstotka, kar pomeni, da tokrat FED kreativno ustvarja dodatno likvidnost. Hkrati se v gospodarstvih dogajajo velike spremembe. Spremenilo se je geopolitično okolje. Trgovinske vojne prinašajo višje cene in stroške poslovanja. A po drugi strani obljuba tehnološke revolucije in predvsem omemba besede UI oziroma umetna inteligenca prinaša veliko rast.
Nekatere med nami to spominja na pikakomovski balon, ko so »inventivna« podjetja k svojemu imenu na koncu dodala kratico ».com« in cena delnic je poletela v višave. A od tega je že več kakor 25 let in povprečni vlagatelj, ki se je trgu pridružil po veliki finančni krizi, torej po letu 2010, nima nikakršnega spomina na manijo konec devetdesetih.
Glavni direktor za investicije pri enem največjih spletnih borznih posrednikov Interactive Brokers je prejšnji teden dejal, da lahko opazujemo »Flight to Crap« ali po slovensko »beg v smeti«. Star pregovor pravi, ko imajo otroci denar, imajo kramarji semenj. Najmočneje namreč rastejo podjetja, ki obljubljajo novo, drugačno in zelo donosno prihodnost, predvsem na tehnološki podlagi, hkrati pa ustvarjajo zelo malo (ali pa sploh nikakršnega) prihodka in že leta poslujejo z izgubo.
Tudi na kriptopodročju kovance izdaja že tako rekoč vsak, ki ima pet minut časa, in ti v kratkem času močno pridobijo. Špekuliranje se širi in vlagatelji sprejemajo čedalje bolj tvegane strategije vlaganja kot nekaj naravnega oziroma normalnega. Vse pogosteje se slišijo slavne besede, da je tokrat pa res drugače. Borzni optimizem je na vrhuncu zadnjih let.
A nehajmo se slepiti. Takšne razmere niso naravne. Vsa mala podjetja, ki omenijo UI, ne bodo postala nove nvidie ali amazoni. Prav tako vsi kriptokovanci ne bodo bitcoini. Carina za trgovanje Evrope z ZDA bo po novem od šest- do osemkrat višja. Trgi se na te informacije odzivajo z močno rastjo. A višje prihodnje carine nikakor ne morejo pozitivno vplivati na nobenega udeleženca na trgu. Ne na podjetja in njihove bilance in tudi ne na cene delnic in vlagatelje. Nekoč bo to grenko pilulo treba požreti, a ameriški pregovor pravi, da so trgi lahko iracionalni dalj časa, kot so vlagatelji solventni.
Ključno ostaja, da vlagatelji še naprej upravljajo in nadzorujejo tveganja v svojem portfelju. Vsi deli trga niso dragi tako kot nekatere tehnološke ali industrijske delnice. Poglejmo panogo zdravstva. Ta je najcenejša v zadnjih 40 letih. Carine in upočasnjena rast so negativno vplivale na največje proizvajalce zdravil. Zato delnice tega dela trga ponujajo zmanjšanje in razpršitev tveganja. Močno rast trgov je podobno kot upade treba izkoristiti za prevetritev in vnovično uravnoteženje portfelja, da pravilno odraža naša investicijska pričakovanja in nagnjenost k tveganju. To uravnoteženje nam pomaga, da v slabih časih delno zaščitimo donose, ki smo jih ustvarili v času debelih krav.
