Geodetska uprava RS je objavila poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje tekočega leta. Ugotavljajo, da se je v tem obdobju obrnil trend upadanja prometa s stanovanjskimi nepremičninami in zemljišči za njihovo gradnjo. Hkrati se je nadaljeval trend rasti njihovih cen.
V primerjavi z drugim polletjem 2024 se je število sklenjenih transakcij za stanovanja v večstanovanjskih stavbah povečalo za 30 odstotkov, za stanovanjske hiše pa za 20 odstotkov. Nekoliko manjše, a še vedno opazno, je bilo povečanje števila transakcij z zazidljivimi zemljišči.
Nepričakovano povečanje po treh letih stalnega upadanja števila transakcij je predvsem posledica povečane plačilne sposobnosti potencialnih kupcev. To je spodbudil tudi občuten padec fiksnih obrestnih mer za stanovanjske kredite. Ob tem pa tudi visoka stopnja zaposlenosti in realna rast plač, ugotavljajo pri Gursu.
V Ljubljani skoraj 4900 evrov za kvadratni meter
Cene stanovanjskih nepremičnin so po rahli umiritvi v letu 2023 v zadnjih dveh letih rasle razmeroma enakomerno – za 3 do 5 odstotkov na polletje. V prvi polovici leta 2025 so tako cene stanovanj in zemljišč za gradnjo ponovno dosegle rekordne vrednosti. Srednja cena rabljenega stanovanja na ravni države je prvič presegla 3000 evrov za kvadratni meter, v Ljubljani pa je dosegla skoraj 4900 evrov za kvadratni meter.
Rast cen še naprej poganja presežno povpraševanje ob nezadostni ponudbi. K temu prispeva pomanjkanje zazidljivih zemljišč, hkrati pa dolgotrajni postopki za umeščanje v prostor in pridobitev gradbenih dovoljenj za večje stanovanjske projekte. Dodaten pritisk na cene ustvarja stalna rast gradbenih stroškov.
»Če ne bo večjih gospodarskih ali političnih pretresov, večjih sprememb trendov cen nepremičnin v bližnji prihodnosti ni pričakovati,« trdijo pri Gursu.
