Vila na Manhattnu je bila ena od najprestižnejših nepremičnin, ki so jo s seznama nepremičninskega fonda SFRJ skupaj prodajale države naslednice. Leži nasproti Centralnega parka in je ena od palač, ki jih je imel v lasti eden izmed najbogatejših Američanov 19. stoletja, Cornelius Vanderbilt. Zgradili so jo leta 1905, zasnovala pa sta jo arhitekta Warren in Wetmore. Veličastna nepremičnina ima 20.000 kvadratnih metrov, 32 sob, osem kopalnic in 17 kaminov, opremljena pa je v versajskem stilu. Velja za eno zadnjih ohranjenih starih vil v New Yorku.
SFRJ je zgradbo kupila leta 1946 za 300.000 dolarjev, večinoma jo je uporabljalo predstavništvo SFRJ pri Združenih narodih. Vzdevek Titova vila je dobila, ker je v njej bival Josip Broz - Tito, kadar se je mudil v New Yorku. Zaradi tega ima vila neprebojna okenska stekla, v najvišjem nadstropju pa naj bi bila soba, ki so jo uporabljali za skrivne pogovore, obdana s kovino. Tako jim v sobi ni bilo mogoče prisluškovati.
Po razpadu SFRJ je bila v vili nastanjena stalna misija Srbije pri Združenih narodih. Leta 2018, ko je bila nepremičnina že na prodaj, je notranjost uničil požar, zato se do obnove ni prodajala. Kot je za portal klix.ba dejal nepremičninski agent Tristan Harper iz nepremičninske agencije Elliman, ki je vodila prodajo, je bila na koncu prodana za oglaševano ceno – 50 milijonov dolarjev. Kupec, podjetje s sedežem v New Yorku, ki je v lasti Londončana, je ponudbo za nakup dal že leta 2021. Po navedbah agenta si novi lastnik nepremičnine nikoli ni ogledal osebno. Marca letos je bila podpisana pogodba, prodaja pa je bila dokončno realizirana 27. septembra. Sloveniji je pripadlo 14 odstotkov celotne kupnine, torej 7,3 milijona evrov.
Zaslužili tudi s prodajo dodeljenih nepremičnin
Nepremičnine SFRJ so se delile in prodajale glede na sporazum o nasledstvu, ki velja od 2. junija 2004. S prodajo nepremičnine v New Yorku so države naslednice SFRJ po podatkih slovenskega zunanjega ministrstva razdelile že 90 odstotkov nepremičnin, ki so bile na seznamu sporazuma o nasledstvu. Slovenija je s tega seznama dobila 13 nepremičnin, od katerih uporablja štiri: dve v Rimu ter nepremičnini v Washingtonu in Celovcu. Preostale nepremičnine so bile v Dar es Salaamu, Bamaku, Milanu, Sao Paulu, Brasilii, Georgetownu in Rabatu. V zadnjih petih letih je Republika Slovenija prodala nepremičnine v Milanu, Bamaku, Brasilii in Sao Paulu, za skupno 5,8 milijona evrov. Preostale nepremičnine, ki niso v uporabi, se po podatkih MZZ prodajajo.
Ostaja pa še nekaj odprtih vprašanj. Po navedbah MZZ je predvsem treba rešiti vprašanje nasledstva, ki zadeva stanovanja vojaških predstavnikov v tujini. Lani se je izkazalo, da seznam nepremičnin, popisanih v sporazumu o nasledstvu, ni popoln: Srbija naj bi zatajila dve stanovanji v Londonu, vilo v Draču in zemljišče v Tirani. Hrvaška je sprožila pravosodni postopek, s katerim je ustavila prodajo dveh stanovanj v Londonu. Stanovanji naj bi bili uvrščeni na seznam nepremičnin SFRJ.
