Tesla se sooča z večmilijardno izgubo državnih subvencij, potem ko se je Elon Musk sprl z Donaldom Trumpom, ameriški predsednik pa je zmanjšal podporo zelenim industrijam.
Subvencije so bile ključne za Teslin vzpon od novoustanovljenega podjetja do največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil v manj kot 20 letih. Vendar pa analiza Sky News kaže, da bi Trumpova poteza lahko povzročila hud padec dobička, zaradi česar se postavlja vprašanje o trdnosti poslovnega modela podjetja.
Brez subvencij Tesla posluje z izgubo
Prihodki od državnih subvencij so v letu 2024 predstavljali vsaj 38 odstotkov Teslinega dobička, ki je znašal 6,1 milijarde evrov. Podjetje je zaslužilo 2,4 milijarde evrov tudi s trgovanjem z ogljičnimi kuponi – državno subvencijo, izplačano za spodbujanje proizvodnje električnih vozil.
Medtem finančni izkazi Tesle za prvo četrtletje letošnjega leta kažejo, da je podjetje z ogljičnimi kuponi zaslužilo le še 511 milijonov, kar je še vedno znatno več od čistega dobička, ki znaša 350 milijonov evrov. To pomeni, da bo Tesla brez subvencij najbrž poslovala z izgubo.
Skupni prihodki podjetja so v letu 2024 znašali 84 milijard evrov, od česar je prodaja avtomobilov predstavljala 61 milijard.
Tesla je imela koristi tudi od ameriške subvencije za kupce električnih vozil – davčnega dobropisa v višini 6500 evrov. Če bi to veljalo za vseh več kot 630.000 Teslinih avtomobilov, prodanih v ZDA lani, bi to pomenilo kar štiri milijarde evrov popustov.
Zvezne subvencije so ukinili s tako imenovanim Trumpovim velikim čudovitim zakonom o davkih in potrošnji. Vlada v Kaliforniji, ki je največji ameriški trg za tesle, pa je svojo shemo subvencij za vozila z ničelnimi emisijami ukinila prejšnji mesec.
Padec prodaje zaradi bojkota kupcev
Po javnem spopadu med Trumpom in Muskom, ki je pomagal financirati njegovo volilno kampanjo, je Trump na omrežju truth social zapisal: »Elon bi lahko dobil več subvencij kot kdor koli v zgodovini – daleč največ. In brez subvencij bi Elon verjetno moral zapreti podjetje in se vrniti v Južno Afriko.«
Ob tem se je zmanjšala še prodaja tesel po svetu, razlog pa sta večja konkurenca in bojkot kupcev, ki ga je povzročilo Muskovo vpletanje v dnevno politiko. Zaradi hudih protestov proti politiki Donalda Trumpa je morala policija celo vzpostaviti posebno varovanje v okolici prodajnih salonov. Medletna prodaja v prvih štirih mesecih leta 2025 je padla za 58 odstotkov v Nemčiji, 44 odstotkov v Franciji in 62 odstotkov v Avstraliji.
Kako je služila Tesla
Uspeh Tesle so vedno podpirale številne sheme državne pomoči. Ne gre zgolj za spodbude, ki so jih deležni kupci električnih vozil. V več zveznih državah, zlasti Kaliforniji, so za proizvajalce avtomobilov uvedli celo obvezne deleže električnih vozil v celotni proizvodnji.
Ker Tesla proizvaja samo električna vozila, s tem pridobi dovolj bonusov, da jih lahko proda drugim proizvajalcem, ki ne dosegajo predpisanega deleža.
Vendar je junija Trump podpisal odlok, s katerim je Kaliforniji ukinil pooblastila za določanje obveznih ciljev, kar je poteza, ki ogroža podobne programe v drugih državah.
Kitajska je ključni trg za Teslo
Medtem ko so se evropski in ameriški proizvajalci tradicionalnih avtomobilov osredotočili na Teslino tržno nišo luksuznih električnih avtomobilov – ki imajo za proizvajalce tudi višje marže – so jih v zadnjih nekaj letih začeli dohitevati in celo prehitevati cenejši kitajski proizvajalci.
Kitajska je tudi ključni trg za Teslo, saj predstavlja več kot polovico prodaje avtomobilov zunaj ZDA, vendar ta delež zdaj upada.
Tesla še vedno daleč najvrednejši proizvajalec avtomobilov na svetu
Tesla je, čeprav je delnica od začetka leta izgubila okoli 16 odstotkov vrednosti, po tržni kapitalizaciji še vedno daleč najvrednejše podjetje s skupno vrednostjo okoli 860 milijard evrov. Največji evropski proizvajalec avtomobilov Volkswagen je vreden na primer »le« 50 milijard. Še najbližje Tesli je Toyota z vrednostjo 190 milijard evrov.
Še vedno visoka vrednost delnic Tesle temelji na obljubah o samodejni vožnji, fascinaciji, ki jo Tesla še vedno vzbuja med številnimi manjšimi vlagatelji, ter močni finančni izpostavljenosti ameriškega gospodarstva, kjer so splošne ravni borznih kotacij precej višje kot drugod po svetu.
