Kot je napovedal hrvaški premier Andrej Plenković, je cilj predloga zakona olajšati dostop do osnovnih finančnih storitev, zlasti za upokojence in druge ranljive skupine. Osebe z rednimi prilivi na bančni račun – plačo, pokojnino ali drugimi viri – bodo po novem upravičene do številnih brezplačnih storitev.
Kaj prinaša zakon?
Če bo zakon sprejet v predlagani obliki, bodo brezplačne storitve vključevale:
- odprtje, vodenje in zaprtje osebnega računa,
- uporabo spletnega in mobilnega bančništva,
- pologe in dvige gotovine na bančnih okencih ter bankomatih,
- prejemanje nakazil v evrih iz Hrvaške in tujine,
- izdajo in uporabo debetne kartice,
- brezgotovinsko plačevanje s kartico v trgovinah.
Osrednji del reforme je vzpostavitev skupnega nacionalnega omrežja bankomatov. V njem bi vsi bankomati delovali kot bankomati matične banke uporabnika, kar pomeni, da za dvig gotovine ne bi bilo več provizij.
Omrežje bi moralo začelo delovati do 1. januarja 2027. Če dotlej ne bo vzpostavljeno, bodo morale banke omogočiti dva brezplačna dviga mesečno pri drugih bankah.
Banke nasprotujejo predlogu
Provizije za storitve so po navedbah hrvaškega združenja bank že zdaj nizke, veliko storitev pa je brezplačnih. Obenem opozarjajo, da bi takšen ukrep lahko resno vplival na njihovo poslovanje.
Banke na Hrvaškem so lani ustvarile rekordnih 1,5 milijarde evrov dobička, samo od provizij in nadomestil za podjetja in prebivalstvo pa so zaslužile približno 270 milijonov evrov. Okoli 40 odstotkov tega zneska se nanaša na prebivalstvo.
