Pravi, da je delovala kot vodja z najvišjo izvršilno močjo, spomnimo, bila je predsednica uprave podjetja Svea in direktorica kompetenc v Trimu, in kot podrejena brez izvršilne moči, zato dobro razume potrebe, situacije in cilje obeh plati.
Zakaj v svet posla, gospodarstva, ekonomije, torej racionalnih polj, vpenjate ljubezen, polje emocij? Kako jo razumete?
Ljubezen bolj kot emocijo razumem kot energijo, ki povezuje, spodbuja in neguje. Ne gre za romantično ljubezen, ki bi temeljila na čustveni privlačnosti, temveč je to ljubezen do soljudi, narave, tudi do prihodnjih generacij. Takšna ljubezen ima več obrazov, odraža se denimo v odgovornosti, spoštovanju, skrbi za druge, podpori, vključevanju. Grki imajo za ljubezen osem različnih besed, eros denimo pomeni romantično ljubezen, agape pa ljubezen, o kateri govorim v vodenju. Poslovni svet se je doslej vse preveč ločeval od življenja in menim, da je k temu prispevala tudi odsotnost ljubezni. Vodenje brez ljubezni je zame manipulacija.
Ali lahko to pojasnite?
Manipulacija v smislu zasledovanja lastnih ciljev, ki se izraža kot pritisk na ljudi, da prispevajo k ciljem, ki niso skladni z njihovimi vrednotami in se z njimi ne poistovetijo. Ta pritisk ni vedno viden kot prisila, včasih je spretno zamaskiran v pristope, ki vplivajo na čustva, saj znajo manipulatorji dobro izkoriščati čustveno inteligenco.
Vodenje iz ljubezni pa je odrto za zaznavanje in sprejemanje različnih potreb in zato povezano s prizadevanjem za dobrobit vseh.
Zakaj svet potrebuje vodenje z ljubeznijo?
Pri vodenju ni pomembno le to, kam vodimo, temveč tudi, od kod vodimo, kakšen je notranji svet vodje, iz katere notranje motivacije izhaja vodja. Če je to ljubezen, ga usmerja v zavestne odločitve za dobrobit vseh. Notranji svet vodje pa se vedno zrcali v organizaciji, ki jo vodi.
Kaj je nasprotje tega, zakaj je nevarno? Iz katerega notranjega sveta lahko še vodimo, lahko pojasnite s primerom?
Nasprotje vodenja iz ljubezni je vodenje iz strahu. Če v notranjem dojemanju vodje prevladuje strah, vidi okrog sebe same nevarnosti, tveganja, grožnje. To ga lahko ohromi. Pogosto želijo vodje notranji strah prikriti s pretiranim izkazovanjem samozavesti ali pa celo z napadalnim vedenjem in grožnjami. Tako pri tistih, ki jih vodijo, tudi sprožijo strah. Strah pa močno omeji naše sposobnosti, nekateri ob tem zmrznejo, drugi zbežijo, le redki zberejo pogum in se soočijo z napadalnim vodjem. Poglejmo samo primer ob storjeni napaki. Vodja, ki vodi iz jeze, bo iskal krivca in se znesel nad njim. Vodja, ki vodi iz ljubezni, bo spodbujal učenje iz napake in s tem odprl možnosti za rast in razvoj.
Pred kratkim ste zaključili mednarodni seminar na to temo. Gre za tretjo izvedbo. Lahko strnete nekaj ključnih sporočil?
Vesela sem, da je del mednarodnega programa AEIOU Executive prav vodenje z ljubeznijo. Mislim, da ima Slovenija pri umeščanju ljubezni v vodenje prav posebno vlogo, saj smo edina država, ki nosi v imenu »love«, in radosti me, da na ta program prihajajo tudi tujci. Letošnja tema je bila vodenje z jasnostjo in uspevanje z modrostjo (Lead with clarity, thrive with wisdom). O vodenju, sodelovanju, prilaganju in odpornosti se lahko ogromno naučimo iz narave, za kar je bilo v Gozdu - Martuljku veliko priložnosti. Ko tudi na naše organizacije začnemo gledati kot na organizme, začnemo dojemati delovanje bolj celostno. Ne sprašujemo se več, kdo je pomembnejši, prodaja, proizvodnja ali denimo razvoj, temveč vemo, da so pomembni vsi, predvsem pa njihova povezanost. Tudi v človeškem organizmu jetra denimo ne tekmujejo z ledvicami, vsi organi morajo delovati usklajeno, sicer telo zboli. Ključna izkušnja pa je povezana z močjo skupinske inteligence, s soustvarjanjem in z množico uvidov, ki se zgodijo, ko so ljudje pripravljeni sodelovati z odprtim umom, srcem in intuicijo. Ko enkrat to doživiš, veš, da je mogoča, in jo želiš spodbujati tudi v svojem timu, v svoji organizaciji.
Ena izmed ugotovitev vašega kolega, dr. Matevža Raškovića z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, je, da v teoriji voditeljstva ljubezni kot koncepta kričeče primanjkuje. Kaj nam to govori o stanju, v katerem smo?
Vodenje tako v poslovnem svetu kot v politiki je žal še vedno povezano s težnjo po izkazovanju (pre)moči v različnih oblikah, od premoči nad sodelavci, nad tujci, nad nasprotniki, nad naravo. To nas je pripeljalo do vseh kriz na mnogih področjih. Zaupam, da je vodenje z ljubeznijo sposobno graditi drugačne sisteme, takšne, ki resnično podpirajo življenje v vseh oblikah. To pomeni tudi zasuk v dojemanju gospodarstva – da to resnično postane podpora življenju in ne obratno, kot se dogaja zdaj.
Že od začetka sodelujete pri Dnevnikovem izboru Zlata nit, kjer so v ospredju odnosi. Ti so tudi v središču vašega modela AEIOU. Za kaj gre?
Organizacije, kjer vlada zaupanje, so sposobne narediti preskok od dobrih k vrhunskim rezultatom. Prav zato so odnosi eden od petih razsežnosti modela AEIOU. Učijo nas, da smo najprej drug drugemu človek, izkazujemo spoštovanje, zanimanje in skrb za sočloveka, si podajamo povratne informacije, smo sposobni odpuščati morebitne zamere. Z vsem tem gradimo tudi zaupanje. x
