Vrhovno sodišče je sredi oktobra izdalo sodbo, s katero je že ob ugoditvi reviziji samo spremenilo sodbi sodišč prve in druge stopnje glede posojil v švicarskih frankih. Po poročanju Večera je ugodilo zahtevku za ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe v tej valuti in ugotovilo, da banka zaradi zaprtih deviznih pozicij ni imela valutnega tveganja. Ničnost kreditojemalcem prinaša povračilo plačanih presežkov. Po mnenju odvetnika Roberta Preiningerja, ki je zastopal kreditojemalca, ki je poleg ničnosti pogodbe od banke terjal še okoli 80.000 evrov, gre za precedenčni primer. Kaj to pomeni za druge kreditojemalce v švicarskih frankih in kaj za banke? Preininger ocenjuje, da to odpira pot tudi za druge kreditojemalce, da od bank zahtevajo povračilo vseh presežnih plačil.
Banke niso opravile pojasnilne dolžnosti
Vrhovno sodišče je namreč na vseh pet vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena, podalo odgovore, ki po odvetnikovem mnenju potrjujejo izhodišča za sojenje v prid kreditojemalcem v švicarskih frankih, saj da banke niso opravile pojasnilne dolžnosti v skladu z zahtevami profesionalne skrbnosti in so ravnale v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Poskrbeti bi namreč morale, da bi se potrošnik konkretno zavedal dejanskih posledic večjih valutnih nihanj, namesto tega pa je šlo za neenakomerno razporeditev tveganj v škodo kreditojemalcev.
Banka namreč po mnenju vrhovnega sodišča pojasnilne dolžnosti glede valutnega tveganja ne izčrpa že z vključitvijo tovrstne določbe v pogodbo, temveč je ključna presoja, ali je valutno tveganje kreditojemalcu v zadostni meri vsebinsko pojasnjeno – kakšna je bistvena posebnost pogodbe v tuji valuti in kaj to pomeni za kreditojemalca. Čeprav se sodna praksa spreminja in postaja vse bolj ugodna za kreditojemalce, ki so najeli posojila v švicarskih frankih, po mnenju nekaterih to vendarle ne bi smelo pomeniti nekakšnega avtomatizma odločanja o ničnosti v drugih podobnih primerih, temveč bi morala nižja sodišča še naprej od primera do primera presojati, ali je bila izpolnjena pojasnilna dolžnost glede valutnega tveganja.
Zelena luč za tožbe kreditojemalcev
Predsedniku Združenja Frank Matjažu Sušniku se v konkretnem primeru zdi pomembno, da je vrhovno sodišče samo presodilo in potrdilo ničnost pogodbe. »Primeri, ko vrhovno sodišče odloči v zadevi, so zelo redki, kar jasno kaže na to, v katero smer se mora uskladiti sodna praksa glede kreditov v švicarskih frankih. Od 20. februarja letos smo v Združenju Frank zabeležili več kot 25 sodb na različnih stopnjah, vse v korist kreditojemalcev,« je dejal za Večer. Število pravnomočno ničnih kreditnih pogodb v švicarskih frankih, sklenjenih pri bankah v Sloveniji, se v zadnjem letu sicer povečuje.
Sušnik je dodal, da ovir za nadaljnje tožbe ni več in da nekatera sodišča praviloma odobrijo tudi začasno odredbo, ki zadrži odplačevanje anuitet, kar pomeni, da kreditojemalci lažje financirajo stroške tožbe. Številni posojilojemalci, obubožani ravno zaradi odplačevanja kredita v švicarskih frankih, namreč ne zmorejo finančnega bremena sodnih sporov. Kot pomembno je odvetnik Preininger izpostavil še, da je senat vrhovnega sodišča, ki so ga sestavljali vrhovni sodniki Karmen Iglič Stroligo, Jan Zobec, Nina Betetto, Ana Božič Penko in Mateja Končina Peternel, prvič zavzel stališče, da banka zaradi zaprte devizne pozicije ni imela valutnega tveganja. Združenje bank se na sodbo še ni odzvalo. Nekateri poznavalci ne izključujejo presojanja ustavnega sodišča.
Celotno sodbo si lahko preberete tukaj.
