»Trajanje negotovosti v mednarodnem okolju se odraža tudi v slovenskem gospodarstvu, pri čemer ocenjujemo, da sistemska tveganja za slovenski finančni sistem ostajajo stabilna, odpornost bank na tveganja pa visoka,« je pojasnila viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer. V Banki Slovenije večino tveganj za banke ocenjujejo kot nizko in zmerno.
Po besedah Žumerjeve kljub povišani negotovosti, povezani z geopolitičnimi in trgovinskimi konflikti, kazalniki za svetovno gospodarstvo nakazujejo nadaljevanje gospodarske rasti. Evrsko območje je v drugem četrtletju zabeležilo blago gospodarsko aktivnost, ki pa je bila skromnejša kot v prvem četrtletju.
»Gospodarska rast v Sloveniji se je v drugem četrtletju obnovila predvsem zaradi krepitve zasebne potrošnje, medtem ko razmere v izvoznem delu gospodarstva ostajajo zahtevne. Pri tem trg dela kljub začetku zmanjševanja zaposlenosti z rekordno visokih ravni ostaja robusten. Gospodarska klima je v zadnjih mesecih nekoliko okrevala in kaže na izboljšanje obetov za gospodarsko rast, spodbudni pa so tudi razpoložljivi kazalniki zasebne potrošnje,« je povedala Tina Žumer.
Ob tem je poudarila, da se inflacija v evrskem območju in v Sloveniji giblje okoli srednjeročnega cilja v višini dveh odstotkov. V poletnih mesecih se je sicer prehodno nekoliko povečala, predvsem zaradi rasti cen hrane, a se je septembra ponovno umirila.
Rast depozitov v tujini
Kot je povedala direktorica oddelka za finančno stabilnost in makrobonitetno politiko v Banki Slovenije Meta Ahtik, tveganje, ki izhaja z nepremičninskega trga, ostaja ocenjeno kot zmerno, s stabilno tendenco. »V letošnjem letu smo zaznali porast obsega transakcij z nepremičninami – v primerjavi z enakim obdobjem so se v prvih devetih mesecih letošnjega leta povečale za četrtino.«
Kot zmerno in stabilno v Banki Slovenije ohranjajo tudi oceno tveganja financiranja, pri čemer osnovni vir financiranja bančnega sistema ostajajo depoziti nebančnega sektorja. Ob tem prevladujejo vloge gospodinjstev, sledijo pa jim vloge nefinančnih družb in države.
»Ko spremljamo varčevalne navade gospodinjstev, opažamo, da se te morda nekoliko spreminjajo. Tudi letos so se gospodinjstva odločala za nakup tako imenovanih ljudskih obveznic. Še vedno so visoki prilivi v sklade, pri čemer so v primerjavi z lanskim letom nižji, kar je bilo povezano s turbulencami na finančnih trgih v prvi polovici leta. Hkrati opažamo krepitev depozitov pri drugih bankah evrskega območja, kar velja tako za gospodinjstva kot za nefinančne družbe in je verjetno povezano z višjimi obrestnimi merami, ki jih ponujajo banke v drugih državah za depozite,« je dejala Ahtikova.
V Banki Slovenije obrestno tveganje ocenjujejo kot zmerno, njegovi obeti pa se poslabšujejo. K temu sta prispevali nadaljevanje povečevanja deleža fiksno obrestovanih posojil nebančnemu sektorju ob hkratnem podaljševanju povprečne preostale zapadlosti teh posojil ter povečevanje obsega vrednostnih papirjev ob zmanjševanju primarne likvidnosti.
Medtem ko so nekatere, zlasti večje banke v zadnjih letih povečale varovanje pred obrestnim tveganjem z obsežnejšo uporabo izvedenih finančnih instrumentov, pri drugih to tveganje še vedno ostaja bolj izrazito, je dejala Meta Ahtik.
Edino tveganje, ki ostaja ocenjeno kot povišano, a s stabilno tendenco, je za banke kibernetsko tveganje. »Obseg oziroma število incidentov v Sloveniji, še bolj pa v bančnem sektorju, se znižuje. V zadnji treh kvartalih v bančnem sistemu ni bil zabeležen noben kritičen incident. Toda banke po Sloveniji in Evropi beležijo izjemno veliko število napadov, ki pa ostajajo pri poskusih,« je povedala Ahtikova. Oceno podnebnih tveganj v Banki Slovenije ohranjajo na zmerni ravni, s stabilnimi obeti.
