Razpis je bil namenjen vzpostavitvi standardov vseevropskega prometnega omrežja TEN-T na železniški, pristaniški, delno tudi na cestni infrastrukturi ter na multimodalnih platformah ter rečnih plovnih poteh. Sodelovali so prijavitelji iz vseh članic EU ter iz Moldavije in Ukrajine za čezmejne projekte.
Rok za oddajo vlog je bil od septembra 2024 do januarja 2025, skupno pa je bilo oddanih 239 ustreznih projektnih prijav in izbranih 94, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo. Slovenski prijavitelji so sicer oddali 14 predlogov projektov.
Za izvedbo izbranih projektov v Sloveniji bo Evropska komisija namenila nekaj nad 167 milijonov evrov nepovratnih sredstev. "S tem bomo nadaljevali naša prizadevanje za izboljšanje in posodobitev prometne infrastrukture ter učinkovitejše povezovanje s preostalimi deli Evrope," so napovedali na ministrstvu.
Glavni dobitnik drugi tir Divača Koper
Kar 93 odstotkov pridobljenih sredstev odpade na dva projekta na drugem tiru Divača Koper. Za dva projekta družbe 2TDK na drugem železniškem tiru Divača - Koper, to je za opremljanje proge in elektro naprave ter za uvedbo evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa, bo Evropska komisija namenila skupaj 156,1 milijona evrov.
Iz 2TDK so ob tem sporočili, da je projekt drugi tir že v zaključni fazi gradnje, glavna gradbena dela se zaključujejo, pospešeno pa se izvajajo železniška dela. Na razpisu pridobljena nepovratna evropska sredstva so za 101 milijon evrov višja od predvidenih in predstavljajo pomembno finančno razbremenitev projekta ter zagotavljajo pogoje za njegovo kakovostno, sodobno in tehnološko napredno izvedbo, so zadovoljni.
Drugi projekti s slovensko udeležbo
Uspešna sta bila tudi dva projekta ureditve varovanih parkirišč za tovornjake v Postojni in Hočah s sofinanciranjem v višini 1,9 oz. 3,3 milijona evrov.
Pri preostalih izbranih slovenskih podjetjih nastopajo prijavitelji iz Slovenije kot partnerji. Gre za projekte digitalizacije železniških upravljalcev, nadgradnje informacijskih storitev upravljanja cestnega prometa, odpornih in trajnostnih intermodalnih transportnih poti, implementacije informacijskega sistema eFTI v sistem držav članic za podporo izvajanja okolja za izmenjavo elektronskih informacij o tovornem prometu, uvedbe in testiranja digitalne avtomatske spenjače ter nadgradnje več lokomotiv z novim sistemom za nadzor vlakov.
Največ vlaganj v železnice
Železniški promet bo prejel največji delež sredstev, to je 77 odstotkov celotnega zneska, so sporočili iz Evropske komisije. Med izbranimi projekti so našteli izgradnjo železniške povezave Rail Baltica v baltski regiji in na Poljskem ter izboljšave v Grčiji in na Slovaškem. Hitre železniške proge bodo zgradili tudi na Češkem in Poljskem.
Poleg tega se bo v okviru 46 projektov v 11 državah članicah - vključno z Avstrijo, Nemčijo, Madžarsko, Italijo in Švedsko - uvedlo evropski sistem za upravljanje železniškega prometa na vlakih in tirih, s čimer se bo izboljšala varnost železnic in čezmejna interoperabilnost.
Komisar za trajnostni promet in turizem Apostolos Cicikostas je dejal: "S skoraj 2,8 milijarde evrov sredstev EU izpolnjujemo evropsko obljubo o sodobnem, trajnostnem in odpornem prometnem omrežju." Izbranih 94 projektov po njegovih besedah ne bo le okrepilo čezmejne povezljivosti in učinkovitosti, temveč bo tudi povečalo konkurenčnost na vsej celini.
Primerjava s Kitajsko
Evropske investicije v železniško omrežje, kljub napovedim Bruslja in evropskih prestolnic, močno zaostajajo za Kitajsko, ki je približno enako veliko gospodarstvo kot Evropska unija. Po podatkih nevladne organizacije European Federation for Transport and Environment, ki se zavzema za vlaganje v nizkoogljično transportno infrastrukturo, kot so železnice, znašajo skupne investicije v železniško omrežje v Evropi okoli 40 milijard evrov na leto. Zgolj podjetje Kitajske državne železnice na drugi strani letno investira okoli 80 milijard evrov in vsako leto izgradi približno toliko novih tirov hitrih železnic, kot je dolgo celotno omrežje hitrih vlakov v Franciji.
