Septembra se je na novo prijavilo 4962 oseb, 25,6 odstotka več kot avgusta in 7,5 odstotka več kot septembra lani.
Zavod je iz evidence odjavil 6854 oseb, od katerih se jih je zaposlilo oz. samozaposlilo 4567, kar je 98,4 odstotka več kot avgusta in 20 odstotkov manj kot septembra lani.
V prvih devetih mesecih je bilo pri zavodu v povprečju registriranih 57.918 oz. 24,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
Prihodnost na trgu dela ne bo tako svetla
Potem ko je bilo septembra zabeleženih rekordno malo registriranih brezposelnih, prihodnost ne bo tako svetla, je danes dejal generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje Mitja Bobnar. Konec leta pričakujejo nekaj čez 60.000 brezposelnih, ob zaostritvi razmer zaradi podražitev energentov in drugih dobrin pa bi bil lahko skok mnogo večji.
Bobnar je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil, da je bilo septembrsko število registriranih brezposelnih najnižje v samostojni Sloveniji. Še nižje pa je bilo oktobra 1990, in sicer 51.969.
Zaradi ugodnih gibanj na trgu dela se Slovenija lahko pohvali z eno najnižjih stopenj anketne brezposelnosti. Avgusta je bila pri nas 4,1-odstotna, povprečje v EU je šest odstotkov, je spomnil na podatke evropskega statističnega urada Eurostat.
Prvega moža zavoda veseli, da se brezposelnost znižuje v vseh pomembnejših segmentih, ki jih spremljajo. V starostni strukturi se je letos najbolj skrčila brezposelnost v skupini od 30. do 39. leta, v izobrazbeni strukturi kategorija brezposelnih s poklicno izobrazbo, po razlogih prijave pa kategorija presežnih delavcev oz. stečajnikov.
Brezposelne so predvsem ranljive skupine
Konec septembra je bilo v evidenci brezposelnih v Sloveniji 50,9 odstotka žensk, 17,8 odstotka mladih med 15. in 29. letom, 39,9 odstotka starih 50 let in več, 14,4 odstotka iskalcev prve zaposlitve, 17 odstotkov presežnih delavcev in stečajnikov ter 52,1 odstotka dolgotrajno brezposelnih.
V evidenci na zavodu je tako zdaj po Bobnarjevi oceni okoli 9000 neposredno zaposljivih oseb, ki so primerne starosti, imajo primerno izobrazbo, kompetence, znanje ter so brez kakšnih zdravstvenih omejitev, kar predstavlja 17 odstotkov vseh brezposelnih.
Ostalo so ranljive skupine: 40 odstotkov brezposelnih je starejših od 50 let, tretjina jih ima osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 17 odstotkov je invalidov. »Vse to so osebe, ki potrebujejo neko dodatno obravnavo, dodatno pomoč, dodatne aktivnosti zavoda,« je povedal generalni direktor.
Izrazito zmanjševanje števila brezposelnih pa povečuje razkorak med ponudbo ustreznega kadra in povpraševanjem. Letos se tako nadaljuje veliko povpraševanje delodajalcev, v prvih devetih mesecih leta so medletno sporočili 15,5 odstotka več delovnih mest.
Zavod ne dohaja potreb delodajalcev, zato prihaja do uvoza delovne sile
Četudi je zavod, tako Bobnar, v zadnjem obdobju opravil za 60 odstotkov več aktivnosti, ni uspel nasloviti vseh potreb delodajalcev. Prav zato prihaja do uvoza delovne sile. »Tako bomo letos najverjetneje uvozili ali podaljšali dovoljenje za delo 63.000 delavcem iz tujine, kar je enormna številka,« je navedel. Kot je dodal, se trudijo te delavce čim hitreje spraviti do delodajalcev.
»Prihodnost pa ne bo tako svetla,« je opozoril. Brezposelnost se bo namreč v zadnjih mesecih letošnjega leta nekoliko povečala. Pričakovati je sezonski priliv mladih, ki so zaključili izobraževanje, ter delavcev iz gradbeništva in podobnih panog, ki do pomladi niso tako aktivne, na trg dela, je pojasnil.
Konec leta bo po njegovih besedah v državi nekaj čez 60.000 registriranih brezposelnih. »Trudili se bomo držati to številko čim nižje,« se je zavezal.
Najbolj ogrožene so tiste panoge, ki so stroškovno vezane na energente
Kaj bi za evidenco brezposelnih pomenila dodatna podražitev energentov in drugih potrebščin ter morebitno pomanjkanje materialov, pa je prezgodaj ocenjevati, je menil Bobnar. Panoge, ki bi bile lahko najbolj ogrožene, so sicer tiste, ki so stroškovno zelo vezane na energente, in tiste, ki bodo lahko imele podražitve na drugih ravneh.
Če bi se razmere zaostrile, bi brezposelnost lahko skokovito porasla, se boji prvi mož zavoda. Izkušnja epidemije covida-19 je pokazala, da se lahko iz panog, ki so prisiljene zapreti vrata, ulije plaz brezposelnih, »tu lahko govorimo o tisočih, včasih celo desettisočih osebah«. »Vsi se gotovo borijo, da bi obdržali svojo dejavnost, lahko pa bi prišla točka, ko kdo ne bi več zmogel,« je opozoril.
Izkušnje zavoda po njegovih besedah kažejo, da ukrepi, kot sta subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, veliko pripomorejo k ohranjanju dejavnosti. Tudi zato določeni delodajalci med epidemijo niso zapirali podjetij, niso množično odpuščali delavcev. V preteklosti naj bi bilo na ta način zaščitenih okoli 250.000 delovnih mest. »Zmanjševanje stroškov se marsikdaj začne pri delavcih,« je sklenil Bobnar.
