Ko je ameriški predsednik Donald Trump podpisal novi zakon o financiranju ameriške vlade in s tem uradno prekinil najdaljšo blokado ameriške vlade v zgodovini, ki je trajala 43 dni, so sprva delniški indeksi novico dobro sprejeli. A kljub ponovnemu delovanju vlade za četrtek napovedani sveži makroekonomski podatki še niso bili objavljeni. Dodatno so trg pretresli komentarji vodstva ameriške centralne banke, ki so vse manj naklonjeni decembrskemu nižanju obrestnih mer. V kombinaciji s strahom o visokih vrednotenjih tehnoloških delnic so ti dejavniki v četrtek sprožili občuten padec glavnega ameriškega indeksa S&P 500 (–2,1 odstotka), medtem ko je verjetnost decembrskega znižanja obrestne mere po podatkih »FedWatch Tool« zdrsnila na približno 44 odstotkov. Konec oktobra je ta še presegala 90 odstotkov. Tudi v petek je bilo na trgih burno: S&P 500 se je odprl približno odstotek nižje, a je do konca trgovanja večino izgub nadoknadil. V celotnem tednu je indeks izgubil 0,17 odstotka, medtem ko je bolj tehnološko usmerjeni Nasdaq 100 oslabel za 0,5 odstotka. Vlagatelje je dodatno presenetila novica, da je SoftBank, največji japonski tehnološki holding in ključni vlagatelj v umetno inteligenco, prodal ves svoj delež v Nvidii, vreden približno 5,3 milijarde dolarjev. Sprva je to še okrepilo razprave o previsokih vrednotenjih tehnoloških velikanov, kasneje pa se je izkazalo, da je bila prodaja namenjena financiranju novih naložb v umetno inteligenco. V ospredju je bil ponovno Michael Burry, ki je po nedavni stavi na padec cen delnic Nvidie in Palantirja ta teden zaprl svoj sklad Scion Capital Management. Čeprav sta proti koncu tedna obe delnici padali, je cena delnice Nvidie teden zaključila pozitivno (+0,78 odstotka), medtem ko je imela cena delnice Palantirja negativen tedenski donos (–2,49 odstotka).
V tem tednu se je v svojem zadnjem pismu delničarjem javno poslovil legendarni Warren Buffett, ki po več desetletjih na čelu Berkshire Hathaway uradno predaja operativno vodenje podjetja Gregu Abelu. Pred svojim odhodom pa je še zadnjič presenetil vlagatelje, razkril je namreč nakup za 4,3 milijarde dolarjev delnic Alphabeta (podjetja, ki si lasti Google). Tudi v Evropi so delniški trgi sprva pozitivno odreagirali na ponovno delovanje ameriške vlade, a se je četrtkov padec na Wall Streetu kmalu razširil tudi na to stran Atlantika. Kljub temu je vrednost glavnega evropskega delniškega indeksa STOXX Europe 600 teden zaključila 1,81 odstotka višje. V Združenem kraljestvu pa je v ospredju vse več skrbi glede vladnega proračuna, ki bo objavljen 26. novembra. Zaradi visokega deficita so vlagatelji sprva pričakovali dvig dohodninske stopnje, vendar so petkova jutranja poročila nakazala, da se to verjetno ne bo zgodilo. To je povzročilo nekaj panike na trgu državnih obveznic, ki so jih vlagatelji začeli pospešeno prodajati. Razprodaja se je prelila tudi na delnice: glavni britanski indeks FTSE 100 je petkovo trgovanje začel približno odstotek nižje kot dan prej, v celotnem tednu pa je izgubil 0,2 odstotka. Proti koncu tedna so bili pod pritiskom tudi azijski delniški trgi, kjer je tako kot v ZDA razprodajo vodil tehnološki sektor. Ena glavnih južnokorejskih tehnoloških delnic SK Hynix je v tednu dni izgubila 1,4 odstotka vrednosti. Cena delnice kitajske Alibabe je prav tako oslabela in v tednu dni izgubila okoli 3,5 odstotka. Padec se je nadaljeval tudi pri japonski SoftBank, ki je od začetka novembra izgubila že skoraj 22 odstotkov svoje tržne vrednosti. Na kitajske delnice so vplivali tudi slabi četrtkovi makroekonomski podatki, investicij v dolgoročna sredstva, kar vključuje tudi nepremičnine, je bilo od januarja do oktobra 1,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Ta podatek je negativen prvič po epidemiji leta 2020.
