Na ponedeljkovi skupščini Petrola so delničarji odločali o odpoklicu člana nadzornega sveta Aleksandra Zupančiča, kar sta predlagala Slovenski državni holding (SDH) in Republika Slovenija. Namesto Zupančiča je bil za nadomestnega člana nadzornega sveta predlagan Rok Ponikvar, ki je direktor in solastnik podjetja gostinskega podjetja Slorest, v preteklosti pa je bil med drugim član Merkurjeve uprave.
S povezanimi osebami država obvladuje približno tretjino vseh delnic, s predčasnim odpoklicem člana nadzornega sveta pa bi se moralo strinjati 75 odstotkov na skupščini prisotnega kapitala (skupščine se je udeležilo okoli 70 odstotkov delničarjev), kar pa se ni zgodilo. Predlog o zamenjavi Zupančiča je podprlo le 60 odstotkov kapitala. Proti njegovi razrešitvi je glasoval tudi poslovnež Dari Južna, ki ima prek povezanih podjetij v lasti okoli 10 odstotkov Petrolovih delnic. Po njegovem mnenju je smiselno, da ima nadzorni svet v vrstah pravnika. Ker meni, da ne obstaja utemeljen razlog za Zupančičevo zamenjavo, predloga SDH oziroma države ni podprl. Četudi bi se Južna z zamenjavo strinjal, upoštevaje razmerja glasov, Zupančič ne bi bil odpoklican.
Za 43 milijonov slabši rezultat
Kot je razvidno iz sklica skupščine, je SDH predlagal Zupančičevo zamenjavo, ker naj ne bi izpolnjeval meril zakona o SDH, saj je že član organa vodenja v družbi, v kateri ima SDH večinski delež oziroma prevladujoč položaj. V času sklica skupščine je bil Zupančič predsednik uprave Elektra Ljubljana. S tega položaja je konec lanskega leta odstopil, v družbi pa ni več zaposlen od 10. januarja. Na skupščini je predstavnik SDH spremenil razlog za odpoklic. Kot je pojasnil, je Zupančič izgubil zaupanje, saj ni poskrbel za odpravo nezdružljivosti funkcij, potem ko je bil k temu pozvan. Za Zupančičevo razrešitev si je SDH prizadeval že pred decembrsko skupščino, vendar takrat zaradi administrativne napake ta točka ni bila uvrščena na dnevni red.
Na podlagi zahteve za dopolnitev dnevnega reda skupščine, to sta zahtevali družbi Vizija holding in Vizija holding ena v lasti Južne, so se delničarji seznanili s poslovanjem hčerinske družbe Geoplin v preteklem letu in z oceno poslovanja v letošnjem letu. Po pojasnilih predsednice Petrolove uprave Nade Drobne Popović je zaradi nedobave zemeljskega plina in nadomestnih količin ocenjena škoda znašala okoli 140 milijonov evrov. Pri lanskoletnem poslovanju je bilo načrtovanih 15 milijonov evrov čistega dobička, vendar je bila ustvarjena 28-milijonska izguba, kar pomeni, da je bil čisti poslovni dobiček 43 milijonov evrov nižji od načrtovanega.
Po prekinitvi sodelovanja z Gazpromom in zakupu zadostne količine plina pri drugih podjetjih, vključno z družbo Sonatrach iz Alžirije, je letos načrtovano dobičkonosno poslovanje Geoplina v višini slabih 15 milijonov, prihodki pa so ocenjeni na 1,1 milijarde evrov. Ker je Geoplin kapitalsko ustrezen, njegova dokapitalizacija, o čemer se je nedavno govorilo, po besedah Nade Drobne Popović ni potrebna.
Na zahtevo Južne so se delničarji seznanili tudi s poročilom nadzornega sveta in uprave o izvedenih ukrepih za povrnitev nastale škode zaradi reguliranih cen energentov v lanskem letu, o oceni poslovanja v letošnjem letu in o ukrepih morebitnega poslovnega prestrukturiranja zaradi regulacije cen energentov v letu 2023. V prvem tednu januarja je Petrol na državno odvetništvo vložil predlog za mirno rešitev spora v višini 106,9 milijona evrov, v minulem tednu pa še na Hrvaškem v višini 55,9 milijona evrov. Od priznanja škode bo odvisno letošnje izplačilo dividend, je dejala Drobne-Popovićeva. Po njenih besedah je bilo v študiji, ki so jo izdelali na ljubljanski ekonomski fakulteti, ugotovljeno, da regulacija cen ni ustrezen instrument za zamejitev inflacije in da ne omogoča družbenih koristi.
