Obstaja precejšnja verjetnost, da bo Slovenski državni holding (SDH) v prihodnjih mesecih pridobil lastniški delež v kmetijski družbi Meja Šentjur, v kateri že skoraj tri leta in pol poteka insolvenčni postopek upniške prisilne poravnave. Do morebitnega prevzema Meje je še dolga pot, saj njen lastnik, podjetje Altius, ne namerava vreči puške v koruzo in na sodišča vlaga pritožbe.
Sodeč po več podatkih so v SDH prepričani, da bodo v Meji prej ali slej prevzeli tudi lastniško funkcijo, medtem ko upravljalsko že obvladujejo. Prvi podatek je, da je SDH sredi marca agenciji za varstvo konkurence priglasil koncentracijo z Mejo. Takšno dejanje je možno tudi v primerih, ko še ni gotovo, da bo nekdo prevzel neko podjetje, obstaja pa velika verjetnost, da se bo to zgodilo. Dober mesec po priglasitvi prevzema Meje je agencija izdala sklep, da načrtovani koncentraciji ne nasprotuje.
Na vprašanje, kakšne načrte imajo z Mejo, ko oziroma če bi jim jo v postopku prisilne poravnane uspelo prevzeti – ali jo nameravajo prodati ali razvijati – so na SDH odgovorili, da »ko bo SDH postal stoodstotni lastnik Meje, bo pripravil načrt upravljalskih aktivnosti, ki bodo prednostno usmerjene v stabilizacijo, prestrukturiranje in nadaljnji razvoj poslovne dejavnosti«. Ta odgovor predstavlja drugi podatek, ki kaže na to, da so v SDH prepričani, da jim bo Mejo Šentjur uspelo prevzeti.
Številne sinergije
Medtem ko uradno ni znano, kakšne načrte imajo v SDH z Mejo, pa jo po naših podatkih nameravajo povezati s skupino Farme Ihan, največjim rejcem prašičev v Sloveniji. Če se bodo SDH prevzemni načrti uresničili, bi s poroko dveh podjetij, med katerima obstajajo številne sinergije, nastala največja živinorejska skupina na slovenskem trgu. Po prodaji Žita, Droge Kolinske, Panvite in Celjskih mesnin Hrvatom, pri čemer postopki za zadnji dve družbi še potekajo, bi z morebitno združitvijo Meje Šentjur in Farm Ihan nastala močna agroživilska skupina, ki bi bila povrhu v državni lasti.
Poglavitna dejavnost Meje Šentjur, ki zaposluje okoli 60 delavcev, je perutninarstvo, v okviru katerega potekata reja kokoši nesnic in prireja konzumnih jajc, s katerimi se Meja za Jata Emono po količinski pridelavi v Sloveniji uvršča na drugo mesto. Celotna proizvodnja jajc na dveh lokacijah temelji na talni in bio reji. Druga najpomembnejša dejavnost je sadjarstvo, v okviru katerega Meja letno pridela do 2000 do 3500 ton jabolk, v sodobni hladilnici pa lahko skladišči 2000 ton jabolk. Med drugim se Meja ukvarja še s pridelavo orehov in lešnikov ter več poljščinami. Po nerevidiranih podatkih so se prihodki Meje Šentjur lani povečali za deset odstotkov, na 10,7 milijona evrov. V primerjavi z letom 2022, ko je Meja zaključila v rdečih številkah, pri čemer je izguba znašala 46 tisočakov, je lani poslovala dobičkonosno in ustvarila 64.000 evrov čistega dobička.
Farme Ihan KPM, krovno podjetje skupine Farme Ihan, ki je v stoodstotni lasti SDH, letno vzredijo več kot 80.000 prašičev tekačev, sodelujejo pa tudi s 70 kmeti. V okviru skupine deluje tudi podjetje Go-Ko (Govedoreja Kočevje), največja slovenska farma krav. Na petih lokacijah imajo v povprečju 1100 krav molznic in 1400 glav druge goveje živine. Na svojih kmetijskih površinah Go-Ko letno zagotovi tudi dovolj osnovne krme za vso živino. Pomembno podjetje in zadnji člen v integrirani verigi skupine Farme Ihan je Meso Kamnik, ki ima v lasti več mesnic Anton. Kako je lani poslovala skupina Farme Ihan, ki zaposluje okoli 300 delavcev, še ni znano. Predlani so prihodki od prodaje znašali skoraj 50 milijonov evrov, pri čemer je bila pridelana izguba v višini 435 tisočakov.
600 tisočakov za nakup Meje
Vrsto let je bila Meja Šentjur v lasti podjetja PSZ, ki ga je, dokler ni končalo v stečaju, obvladoval celjski poslovnež Darko Zupanc. Po bankrotu podjetja je leta 2020 približno 97-odstotni lastniški delež Meje iz stečajne mase PSZ za 600.000 evrov kupila ptujska družba Altius. V slednji sta posredno vsak po polovična lastnika Božidar Vukašinovič in Marjetka Lasič. Toda po drugi strani večmilijonske terjatve do Meje, v lasti DUTB, niso bile odkupljene.
Na nepremičninah Meje je imela DUTB, na katero so bile prenesene slabe terjatve komercialnih bank v takratni lasti države, vknjižene hipoteke. Po prenehanju obstoja DUTB in s prenosom njenega premoženja in obveznosti na SDH, je slednji »podedoval« tudi premoženje Meje Šentjur. Po začetku prisilne poravnave je sodišče upravljanje v Meji preneslo na DUTB.
V postopku prisilne poravnave Meje Šentjur so upniki prijavili za okoli enajst milijonov evrov navadnih, se pravi nezavarovanih terjatev, od katerih jih je upravitelj Miha Mušič prerekal v višini 2,7 milijona evrov. 6,3-milijonske terjatve, ki jih je prijavila DUTB, so bile v celoti priznane. Prijavljene ločitvene terjatve, torej zavarovane, v višini 2,27 milijona evrov, pa je Mušič v celoti priznal. Od teh terjatev jih ima DUTB v lasti dobrih 93 odstotkov. Srž upniške prisilne poravnave, začete decembra 2020, je bil, da DUTB s pretvorbo dela terjatev v lastniški kapital Meje postane njen lastnik. Takšnemu scenariju se Altius kakopak upira na vse pretege in na sklepe sodišča vlaga pritožbe.
Pred meseci so upniki s potrebno večino potrdili predlog prisilne poravnave, pri čemer sklep o potrditvi prisilne poravnave še ni bil izdan. Kot je Mušič izpostavil v februarskem rednem poročilu o poteku prisilne poravnave, je namreč 19. decembra lani višje sodišče ugodilo pritožbi Mejinega delničarja podjetja Altius na sklep o preizkusu terjatev in zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Marca je celjsko okrožno sodišče ponovno zavrnilo ugovor Altiusa, čemur je po neuradnih podatkih sledila vnovična pritožba Altiusa, o kateri višje sodišče še ni odločilo.
