Rast tečajev je bila izrazita predvsem v sektorju tehnologije in javnih storitev, medtem ko so delnice sektorja diskrecijske in osnovne potrošnje zaostajale. Donosnosti obveznic so padale, pri čemer je donosnost 10-letne ameriške državne obveznice znašala 4,05 odstotka. Tudi dolar se je sredi tedna nekoliko okrepil in je zdaj pri 1,169 za evro. Pred tem je bilo to razmerje malo pod 1,18. V letošnjem letu je sicer dolar proti evru izgubil dobrih 11 odstotkov vrednosti. Rast trgov se nadaljuje tudi na drugem koncu sveta, kjer sledimo impresivni rasti japonskega delniškega indeksa, ki se sredi tedna giblje nad rekordnimi 44.400 točkami in v zadnjih petih letih dosega letno rast v višini slabih 14 odstotkov. Upoštevajoč, da bi lahko izplačane dividende ponovno vložili, bi donos dosegel skoraj 16 odstotkov na leto. Med posameznimi borznimi podjetji je vredno omeniti sredin skok vrednosti delnic podjetja Oracle za slabih 36 odstotkov. Rast je sledila napovedi podjetja, da bodo agresivno širili svoje oblačne storitve.
Pretekli teden smo bili priča izjemni rasti cene zlata, ki je presegla psiholoških 3500 dolarjev za trojsko unčo. Rast se v tem tednu ni samo nadaljevala, ampak je prebila tudi mejnik pri 3600 in se večji del tedna gibala v bližini 3650 dolarjev za unčo. Tudi srebro vztraja nad psihološko mejo pri 40 dolarjih za unčo in se te dni giblje okoli 41 dolarjev. Zanimanje za žlahtne kovine, varno pribežališče kapitala, se praviloma poveča v času negotovosti, kot so gospodarska negotovost, geopolitična trenja in nižanje obrestnih mer centralnih bank. Cena nafte brent se na drugi strani giblje dokaj nizko pri 63 dolarjih za sodček, s čimer se nadaljuje trend upadanja. Cena zemeljskega plina, katerega najkrajša pogodba na nizozemski borzi se giblje okoli 33 evrov za megavatno uro, se je nekoliko stabilizirala. Polnjenje zalog pred zimo se nadaljuje; navadno naraščajo vse do konca oktobra, ko se zaradi povečane sezonske porabe začnejo počasi zmanjševati.
Konec avgusta smo na domači borzi sicer zaznali rahel upad vrednosti indeksa SBITOP, vendar se je rast v začetku septembra vrnila: povzpel se je čez 2500 točk. Sezona izplačil dividend, vsaj tistih, ki se izplačujejo letno, se je zaključila. Izjema je delnica NLB, ki bo decembra upravičena do druge polovice. Donos domačega indeksa od začetka leta 2021 znaša impresivnih 179 odstotkov oziroma 24,45 odstotka letno. Ko pa pogledamo skupni donos, pri katerem se upošteva, da bi lahko bruto izplačane dividende ponovno investirali v delnice (kot je to predvideno pri individualnih naložbenih računih), dobimo skupni donos skoraj 277 odstotkov oziroma 35 odstotkov na leto.
