Po dokaj razvlečenem prevzemu OMV Slovenija je madžarska naftna družba Mol postala za Petrolom druga največja prodajalka naftnih derivatov na slovenskem trgu. Medtem ko Petrol, v katerem je država s povezanimi organizacijami približno tretjinska lastnica, na slovenskem trgu obvladuje okoli 320 bencinskih servisov, jih ima Mol v lasti 133, na tretje mesto pa se uvršča multinacionalka Shell s 47 bencinskimi servisi. Slednja se je na slovenski maloprodajni trg, potem ko se je leta 2009 z njega umaknila, nedavno vrnila z nakupom 38 črpalk OMV Slovenija. Odprodaja skoraj 40 bencinskih črpalk je bila pogoj evropske komisije, da Molu odobri prevzem. Evropska komisija je namreč zaradi načrtovanega Molovega prevzema OMV Slovenija na slovenskem trgu pogonskih goriv presojala koncentracijo. Prevzem OMV Slovenija je Mol stal dobrih 300 milijonov evrov.
Na slovenski trg je Mol vstopil že leta 1996. Do leta 2012, ko je prevzel 36 bencinskih črpalk od Tuša, je imel v lasti le en bencinski servis. Po zaključenem prevzemu bencinskih črpalk italijanskega Enija, ki so na slovenskem trgu poslovale pod imenom Agip, je Mol njihovo število leta 2016 povečal na 45, s prevzemom podjetja OMV Slovenija pa na 133 bencinskih servisov. Po prevzemu OMV Slovenija je tretjinski lastnik tega podjetja postala hrvaška naftna družba Ina, v kateri je Mol približno 49-odstotni lastnik, kljub temu pa ima pri njenem upravljanju glavno besedo.
Po prevzemu OMV Slovenija se je podjetje preimenovalo v Mol & Ina. Po nerevidiranih podatkih (revidirano letno poročilo o poslovanju leta 2023 še ni bilo objavljeno) je družba Mol & Ina lani ustvarila okoli 860 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za dobro petino oziroma skoraj 233 milijonov evrov manj kot leta 2022. Medtem ko je družba leta 2022 pridelala 13,2 milijona evrov izgube, je lani poslovala dobičkonosno: čisti dobiček je znašal 23,5 milijona evrov. Molu Slovenija pa so se prihodki lani znižali skoraj za tretjino oziroma za dobrih 152 milijonov evrov, na 323,2 milijona evrov. V nasprotju z OMV Slovenija je Mol predlani posloval dobičkonosno in ustvaril 332.000 evrov čistega dobička, lani pa je čisti dobiček povečal na 18,3 milijona evrov. Padec prihodkov v obeh podjetjih, s katerima bo skupina Mol v prihodnje prisotna na slovenskem trgu, je posledica nižjih cen nafte na svetovnih trgih.
Načrtovana rast tržnih deležev
Po pojasnilih direktorice podjetij Mol Slovenija in Mol & Ina Valerije Glavač regulacija cen pogonskih goriv na slovenskem trgu ni potrebna, čemur je dodatno v prid Shellov prihod. »Kot alternativno možnost sprejemamo, da bi bila regulacija osnovana na analizah, pri katerih smo pripravljeni sodelovati. Regulacija bi morala biti takšna, da bi omogočala pokrivanje stroškov, tako veleprodaje kot maloprodaje. Določeno maržo lahko podjetje doseže le v primeru, če bi naenkrat kupilo 40 milijonov litrov naftnih derivatov v mediteranskem pristanišču. K temu je treba prišteti še stroške skladiščenja, transporta do bencinskih servisov. Na bencinskih servisih pa nastajajo stroški delovne sile, energije, vzdrževanja,« je pojasnila. Ob tem je poudarila, da če regulacija že obstaja, bi morala upoštevati dejanske razmere na trgu, stroške poslovanja in možnosti vlaganj v razvoj mreže bencinskih servisov.
Kot je povedal izvršni direktor za potrošniške storitve v skupini Mol Peter Ratatics, pri regulaciji cen pogonskih goriv ne gre več za vprašanje nižjega dobička, ki ga posledično ustvarjajo, temveč izgube. »Takšne omejitve lahko privedejo do odpovedi vitalnih naložb in potencialno motijo zanesljivost oskrbe z gorivom. Uravnoteženo regulativno okolje je nujno za spodbujanje inovacij, zagotavljanje stabilnosti in podporo nadaljnjemu uspehu industrije,« je prepričan Ratatics.
Po besedah Roberta Pitta, izvršnega direktorja za maloprodajo skupine Mol, je madžarska naftna skupina prisotna v desetih državah, v katerih nameravajo povečevati tržne deleže.
