Svetovni delniški trgi so pretekli teden rasli na valu optimizma, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bo uvedbo nove, 50-odstotne carine na uvoz iz Evropske unije preložil na 9. julij. Ob tem je dodal, da bodo pogajanja potekala po hitrem postopku, kar je vlagatelje pomirilo in sprožilo rast tečajev na svetovnih borzah. Dodatno rast so spodbudile novice iz ameriškega sodstva, saj je sodišče za mednarodno trgovino razsodilo, da predsednik ZDA nima ustreznih pooblastil za uvedbo večine globalnih carin. Delniški indeksi so se v četrtek močno okrepili, vendar je optimizem hitro popustil, saj je sodišče po pritožbi še isti večer začasno zadržalo odločitev. Po zaprtju borz v petek pa je predsednik Trump presenetil z novo napovedjo, da namerava podvojiti obstoječe carine na uvoz jekla in aluminija iz vseh držav na 50 odstotkov. Osrednji indeks ameriških delnic S&P 500 je v preteklem tednu v lokalni valuti zrasel za 1,9 odstotka, maja pa je skupno pridobil 6,2 odstotka, kar predstavlja najvišjo mesečno rast po novembru 2023. Največ so k rasti prispevale tehnološke delnice, saj se je indeks Nasdaq Composite, ki vključuje predvsem tehnološka podjetja, na tedenski ravni povzpel za 2,0 odstotka. Trgi so se tako v celoti pobrali po aprilskem šoku, ki ga je sprožil Trump z uvedbo splošnih carin na tako imenovani dan osvoboditve. Tudi objava o inflaciji je ohranila optimizem med vlagatelji. Aprilski indeks cen izdatkov za osebno potrošnjo, ki velja za želeno merilo inflacije ameriške centralne banke (Fed) in ne upošteva hrane in energije, se je v skladu s pričakovanji analitikov medletno povišal za 2,5 odstotka, kar je najnižja rast cen od leta 2021. Kljub temu ta še vedno presega želeni cilj dva odstotka in posledično se ne pričakuje, da bo Fed hitel z zniževanjem obrestnih mer na naslednjem zasedanju julija. Temu pritrjuje tudi zapisnik Fedovega sestanka v začetku maja, na katerem so predstavniki centralne banke poudarili, da obstaja več možnosti, da bo inflacija višja od pričakovanj. To pripisujejo predvsem negotovostim, povezanim s trgovinsko politiko in drugimi gospodarskimi ukrepi. Med posameznimi delnicami je bil pretekli teden v središču pozornosti tehnološki velikan Nvidia, ki je z izjemnimi četrtletnimi rezultati znova navdušil. V prvem četrtletju poslovnega leta so prihodki na letni ravni zrasli za kar 69 odstotkov in presegli pričakovanja analitikov, kljub omejitvam izvoza v Kitajsko. Podjetje je ob tem podalo spodbudne napovedi o prihodnjem poslovanju in poudarilo, da povpraševanje po čipih za umetno inteligenco še naprej ostaja izjemno močno, kljub pomislekom o morebitni upočasnitvi. Segment podatkovnih centrov je dosegel kar 73-odstotno rast, pri čemer ključno vlogo še naprej igrajo tehnološki velikani, kot so Microsoft, Meta in Amazon. Pozitivne napovedi krepijo prepričanje vlagateljev, da se vlaganja v umetno inteligenco ne umirjajo, temveč vstopajo v novo fazo rasti, kar dodatno utrjuje zaupanje v dolgoročni potencial te panoge.
Vrednosti evropskih delnic so v povprečju rasle, pri čemer je indeks STOXX Europe 600 pridobil 0,65 odstotka. K rasti je prispevala izjava ameriškega predsednika Trumpa, da bo Evropski uniji dal več časa za pogajanja o trgovinskem sporazumu, preden uvede 50-odstotne carine. Poleg tega je upočasnjevanje inflacije v nekaterih večjih evropskih gospodarstvih okrepilo pričakovanja, da bo Evropska centralna banka (ECB) znižala obrestne mere. Med glavnimi evropskimi borzami je nemški indeks DAX pridobil 1,56 odstotka, francoski CAC 40 se je okrepil za 0,23 odstotka, britanski FTSE 100 pa za 0,62 odstotka. Po prvih ocenah se je letna inflacija v Španiji in Italiji maja upočasnila na 1,9 odstotka, torej tik pod ciljno vrednostjo dva odstotka, ki jo zasleduje ECB. V Franciji so se cene na letni ravni zvišale za 0,6 odstotka, kar je manj kot aprilska inflacija v višini 0,9 odstotka. V Nemčiji je letna stopnja rasti cen znašala 2,1 odstotka, kar je nekoliko manj kot aprila (2,2 odstotka), a še vedno nad pričakovanji analitikov. Zaradi umirjanja inflacije rastejo pričakovanja, da bi lahko ECB na svojem sestanku 5. junija znova znižala ključno obrestno mero za četrt odstotne točke. V Nemčiji vse večjo zaskrbljenost vzbuja tudi naraščajoča brezposelnost. Maja se je število brezposelnih povečalo za 34.000, skupno na 2,96 milijona. Poleg tega se je število prostih delovnih mest v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo, kar nakazuje na ohlajanje trga dela in slabšanje gospodarske aktivnosti.
