Le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo kitajska multinacionalka Hisense, ki je leta 2018 prevzela Gorenje, lotila prodaje hčerinske družbe Kemis, v kateri je leta 2017 izbruhnil katastrofalni požar. Po neuradnih podatkih prodajni postopek poteka že nekaj časa. Kot vse kaže, možnosti, da bi Kemis, ki ga od julija lani vodi hrvaški državljan Krunoslav Pavić, ostal v slovenski lasti, ni. Nobeno od slovenskih konkurenčnih podjetij, ki se ukvarjajo z zbiranjem in predelavo odpadkov, po zatrjevanju naših virov ni prejelo vabila za sodelovanje v prodajnem postopku.

Katera vse so tuja podjetja, ki so povabilo prejela, ni znano, po naših podatkih pa naj bi eden od možnih novih lastnikov Kemisa prihajal s Hrvaškega. Gre za podjetje Kufner Grupa, katerega hčerinsko podjetje Kumal S se ukvarja s proizvodnjo izolacijskih izdelkov iz ekspandiranega polistirena za gradbeništvo, obče poznanega kot stiropor. Kufner Grupa ima v lasti tudi podjetje Kamen Sirač, ki proizvaja in prodaja gradbeni material, ter kamnolom Kamenolom Međurače. Skupina Kufner Grupa je v lasti družine Kufner, vodi pa jo Slaven Kufner.

Rast dobička

Kemisovo letno poročilo o lanskoletnem poslovanju še ni javno objavljeno, po dostopnih nerevidiranih podatkih pa je vrhniška družba prihodke od prodaje lani povišala za 12 odstotkov, na 9,5 milijona evrov, čisti dobiček pa za skoraj 40 odstotkov, na slabih 256 tisočakov. Kemis ima na Hrvaškem v lasti družbo Kemis – Termoclean, ki jo prav tako vodi Krunoslav Pavić. Konsolidiranih izkazov poslovanja Kemis ne izdeluje, ampak se delajo na ravni podjetja Hisense Europe Holding. V preteklem letu je Kemisova hrvaška hčerinska družba prihodke od prodaje povišala za dobrih pet odstotkov, na okoli 7,7 milijona evrov, čisti dobiček pa se je povečal za skoraj 250 odstotkov in je znašal približno 600.000 evrov. Na vprašanja o poslovanju letos in lani ter o količini predelanih odpadkov v Kemisu do določenega roka niso odgovorili.

Prav tako v Kemisu niso odgovorili na vprašanja, ki so zadevala potrebna dovoljenja za poslovanje. Kot je pojasnil vodja oddelka za prostor na vrhniški občini Bernard Kogovšek, je ministrstvo za naravne vire in prostor integralno gradbeno dovoljenje za objekt Kemis izdalo v posebnem postopku. »Ker v postopku ministrstvo ni upoštevalo nekaterih bistvenih okoliščin tako z vidika gradbene kot okoljske zakonodaje, je občina Vrhnika sprožila upravni spor. V slednjem navajamo tudi argument, s katerim nam je že uspelo na vrhovnem sodišču – da bi bilo dovoljenje za predelavo nevarnih odpadkov treba zavrniti, ker gre za obrat tveganja večjih nesreč, ki pa nima ustreznega dovoljenja. Upoštevaje odločitev vrhovnega sodišča, da se država ne sme izogniti zahtevam oziroma se razglasiti za nepristojno pri varstvu pred večjimi nesrečami, pričakujemo, da bo naši tožbi ugodeno,« je dejal Kogovšek.

Na občini si želijo zaustavitev obratovanja

Ker jim je v dosedanjih postopkih uspelo dokazati, da je Kemis obrat tveganja večjih nesreč, tako imenovani obrat seveso ​(v italijanskem kraju Seveso se je julija 1976 zgodila ena najhujših industrijskih nesreč, po kateri so spremenili številne predpise, op. ur.), ki brez dovoljenja obratuje že od leta 2016, so po Kogovškovih pojasnilih na občini prepričani, da bi moral Kemis nemudoma prenehati obratovati in končno podati vlogo za pridobitev dovoljenja za obrat tveganja večjih nesreč, saj takšno tveganje obstaja. Ob tem je poudaril, da samo okoljevarstveno dovoljenje, upoštevaje odločitev vrhovnega sodišča, Kemisu ne dopušča zakonitega obratovanja.

Na inšpektoratu za naravne vire in prostor so pojasnili, da so marca 2022 v Kemisu opravili inšpekcijski pregled, katerega namen je bilo ugotoviti, ali Kemis zaradi količin nevarnih snovi, ki jih skladišči na svoji lokaciji, predstavlja obrat tveganja za okolje. »Ugotovitve nadzora kažejo, da zavezanec ni obrat tveganja za okolje, saj količina prisotnih nevarnih snovi v napravi ne presega količin za razvrščanje med obrate manjšega oziroma večjega tveganja za okolje (količnik je manjši od 1),« so povedali na inšpektoratu. Kogovšek je prepričan, da je odločitev inšpektorata protipravna in napačna, saj je iz postopka protipravno izključil občino, ki mu je že pred petimi leti podala prijavo. Poleg tega je vsebinsko povsem zgrešena, saj so se pri pregledu Kemisa, v nasprotju z zakonodajo, omejili na trenutno prisotno količino nevarnih odpadkov, ki jo je Kemis sam prijavil. Pravilno bi bilo, če bi inšpektor sam ocenil količino in naravo nevarnih odpadkov, ki se lahko obdelujejo glede na zmogljivost obrata.« Ob tem je poudaril, da je celo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo maja letos v dopisu upravnemu sodišču zapisalo, da bi »sodišče ob podrobnejšemu branju obrazložitve Agencije RS za okolje, ob uporabi načela previdnosti, lahko samo ugotovilo, da gre v primeru Kemisa za obrat tveganja za okolje. Upravljalec (Kemis, op. p.) glede na naravo obratovanja naprave in količino sprejetih odpadkov, ki se lahko uvrstijo med nevarne snovi seveso​, ne more ves čas obratovanja (vsakodnevno) zagotavljati, da količine odpadkov, kot so nevarne snovi seveso​, ne bi presegale praga za uvrstitev med obrate tveganja za okolje.«

In kako na občini Vrhnika komentirajo prodajni postopek Kemisa? Kogovšek je dejal, da je bil Kemis po informacijah, s katerimi razpolagajo na občini, že naprodaj in da se lastnik dobro zaveda vseh nepravilnosti in nezakonitosti, ki so bile storjene pred požarom in po njem, zaradi česar so ustreznost in pravnomočnost pridobljenih dovoljenj ter sama zakonitost poslovanja Kemisa vprašljive, kar zagotovo vpliva tudi na sam postopek prodaje in morebitne odgovornosti. »Na občini Vrhnika opozarjamo, da lahko Hisense proda Kemis, ki bo posloval izrazito tržno in ne bo sprejemal samo slovenskih nevarnih odpadkov, saj pri prodaji nima nobenih omejitev ali postavljenih pogojev. Skrbi nas, da bo Kemis prodan ponudniku iz tujine, ki se bo še bolj požvižgal na interese lokalne skupnosti in nadaljeval ogrožanje okolja in prebivalcev, ne samo Vrhnike, ampak celotne Ljubljanske kotline. Sprašujemo se, ali bo Vrhnika res postala center za zbiranje nevarnih odpadkov iz vse Evrope in koga ter čigave interese v vseh postopkih ščitijo državni organi s svojim (ne)postopanjem in odločitvami,« so opozorili.