V morebitni mediaciji se bo odločalo o tem, ali je bila razlika med nabavnimi in prodajnimi cenami naftnih derivatov res tolikšna, kot jo je izračunal Petrol, oziroma kaj vse terjani znesek odškodnine vključuje. Po naših informacijah na gospodarskem ministrstvu ocenjujejo, da je odškodninski zahtevek pretiran.
Zaradi skoraj tri mesece trajajočih reguliranih cen naftnih derivatov v preteklem letu, ki so slovenskim državljanom (pa tudi tujcem) omogočile cenejši nakup goriva, je Petrol preteklo leto posloval z rdečimi številkami. Ker je moral gorivo prodajati z izgubo, na gospodarskem ministrstvu pa so mu obljubili povračilo za nastalo škodo, so v Petrolu na začetku letošnjega leta na državno odvetništvo naslovili zahtevek za plačilo odškodnine v višini okoli 109 milijonov evrov, pri čemer se rok za opredelitev do zahtevka izteče čez slab mesec dni.
Poleg državnega odvetništva zahtevek proučujejo tudi na gospodarskem ministrstvu, kjer so se po naših informacijah odločili, da bodo šli s Petrolom v mediacijo. Ta podatek so na gospodarskem ministrstvu posredno potrdili. »V zvezi z vloženim predlogom Petrola za rešitev vprašanja povračila nadomestil naftnim trgovcem postopek še poteka. Trenutno lahko povemo, da si na ministrstvu prizadevamo, da bi prišlo do sporazumne rešitve, ki bo ustrezna tako za državo kot za naftne trgovce. Več informacij bomo lahko podali po sprejetju končne rešitve.«
Po neuradnih podatkih bodo na gospodarskem ministrstvu v prihodnjih dneh skupaj z državnim odvetništvom, kjer svoje odločitve glede Petrolovega zahtevka ne komentirajo, pripravili predlog za odločanje v vladi. Ta bo nazadnje odločila, ali začeti poravnalni postopek.
Če bo do poravnalnega postopka prišlo, lahko pričakujemo, da se bo morala država o odškodnini pogajati tudi z avstrijskim OMV in madžarsko naftno družbo Mol, ki trenutno prežita v zasedi. Poleg tega lahko pričakujemo, da bodo svoj piskrček pristavili tudi manjši trgovci z naftnimi derivati na drobno.
Kot vse kaže, je dilema o tem, ali s Petrolom začeti pogajanja, odpravljena. Vprašanje pa ostaja višina terjane odškodnine. V morebitni mediaciji se bo odločalo o tem, ali je bila razlika med nabavnimi in prodajnimi cenami res tolikšna, kot jo je izračunal Petrol, oziroma kaj vse terjan znesek odškodnine vključuje. Po naših informacijah na gospodarskem ministrstvu ocenjujejo, da je odškodninski zahtevek pretiran. V Petrolu so pojasnili, da so znesek za terjano odškodnino za slovenski trg izračunali na podlagi obrazca za ugotavljanje škode iz naslove regulacije, ki so ga prejeli od gospodarskega ministrstva: »Za preveritev obrazca smo angažirali revizorja družbe PricewaterhouseCoopers, ki je izvedel dogovorjene postopke in izdal poročilo o dogovorjenih postopkih. Na Hrvaškem (tam Petrol terja 55,9 milijona evrov, op. a.) pa je končni izračun škode za obdobje regulacije izdelal sodni cenilec.« Po drugi strani bi država nastalo škodo lahko natančno ovrednotila šele ob vpogledu v drobovje nabavnih in prodajnih poslov Petrola.
Dejstvo je, da je Petrol utrpel neko škodo, ki bi lahko v primeru dalj časa trajajoče regulacije cen postala katastrofalna za državo, tako da bi moral Petrol ob nakupih goriva, ki ga po dostopnih podatkih zdaj plačuje z določenim zamikom po dobavi, pridobivati bančne garancije ali akreditive oziroma ga plačevati vnaprej. Če nekoliko poenostavimo: mesečno bi moral pridobiti 700, 800 milijonov evrov bančnih garancij, kar bi bilo skoraj nemogoče, nazadnje pa bi lahko goriva začelo primanjkovati, je opozoril eden od naših sogovornikov.
Poslabšanje bonitetne ocene
Zaradi reguliranih cen goriva je bonitetna hiša Standard & Poor's Rating julija lani Petrolu poslabšala bonitetno oceno na negativen obet (CreditWatch Negative). Takšna ocena pomeni grožnjo, da se trenutna bonitetna ocena v prihodnjih mesecih lahko poslabša. Bonitetne ocene sicer podjetjem in državam služijo za pomembno izhodišče pri pridobivanju dolžniškega kapitala na finančnih trgih ter sklepanju poslov. V primeru Petrola je bonitetna ocena zelo pomembna pri nabavi naftnih derivatov v tujini.
Po pojasnilih Petrola so se jim obeti poslabšali zaradi negativnih posledic intervencije na trgu pogonskih goriv, ko so bili prodajalci zaradi regulacije prodajnih cen primorani prodajati pogonska goriva tudi pod nabavnimi stroški, nejasnosti glede povračila nastale škode in tveganj, povezanih z morebitnimi dodatnimi intervencijami na trgih energentov. »V decembru smo bili s seznama odstranjeni, saj je S&P potrdil dolgoročno bonitetno oceno BBB in kratkoročno oceno A-3 ter oceno prihodnjega obeta 'stabilno',« so povedali v Petrolu.
V času reguliranih cen naftnih derivatov, ki jih je država, kot je v sporočilu za javnost navedel Dari Južna, ki je s povezanimi osebami približno 10-odstotni lastnik Petrola, postavila nižje kot v sosednjih državah, so se prodane količine povečale: »Za kar 36 odstotkov, saj so nizke cene izkoristili vsi obmejni prebivalci sosednjih držav, potniški in tovorni tranzit, špekulanti, preprodajalci, zaradi česar se je v državni proračun nateklo 97 milijonov evrov več dajatev, ki jih ne bi bilo, če regulirane cene ne bi bile tako nizke.«
Bi lahko omejili
količinske nakupe?
Pri nakupih tujega obmejnega prebivalstva in voznikov tovornjakov bi lahko potegnili vzporednico z dogajanjem na Madžarskem, ko je bilo marca lani v tej državi 60-litrski rezervoar za gorivo mogoče napolniti za približno 30 evrov ceneje kot v Sloveniji. To je marsikaterega obmejnega slovenskega državljana spodbudilo, da je po gorivo šel v sosednjo državo. Nato je madžarska vlada tujcem onemogočila, da bi na bencinskih servisih po državi kupovali gorivo po reguliranih cenah. Toda julija je evropska komisija – kot je poročala STA – sprejela odločitev, da proti Madžarski sproži postopek, ker je ta določila, da lahko le vozniki vozil z madžarskimi registrskimi oznakami točijo gorivo po regulirani ceni, medtem ko je pri polnjenju rezervoarja vozila s tujo registracijo treba plačati tržno ceno. Po mnenju evropske komisije sprejet ukrep ni bil skladen z določbami notranjega trga.
Medtem ko v Sloveniji tujcem ni bilo mogoče omejiti prodaje goriva, katerega cene so bile v času reguliranih cen od pol evra do enega evra nižje kot v Italiji in Avstriji, ker bi bil takšen ukrep, kot so dejali na Petrolu, diskriminatoren in bi kršil temeljna načela EU, bi po ocenah dobrih poznavalcev razmer Petrol lahko omejil enkratne nakupe goriva. Ob tem so spomnili, da je Petrol na Hrvaškem, kjer je, podobno kot v Sloveniji, napovedal vložitev tožbe, če država ne bo privolila v odškodninski zahtevek, konec lanskega leta za eno uro protestno zaprl bencinske servise. S spletnih strani madžarskega Mola je razvidno, da je od novembra lani na bencinskih servisih Mola na Madžarskem na dispenzerjih za osebna vozila mogoče natočiti največ 50 litrov, na dispenzerjih s hitrim pretokom goriva pa največ 100 litrov (v vozilo ali sod). Na vprašanje, zakaj v času reguliranih cen goriva niso omejili količinskih nakupov za domače in tuje državljane, so v Petrolu odgovorili, da so v času regulacije »imeli zapovedano prodajo naftnih derivatov in bi tovrstna omejitev količin prodaje pomenila kršitev uredbe«.
