"Povišanje tega primanjkljaja je bilo po veljavnem proračunu predvideno. V celem letu naj bi znašal okoli 1,7 milijarde evrov, medtem ko je bil lani realiziran primanjkljaj okoli 200 milijonov evrov," so v mesečni informaciji zapisali v fiskalnem svetu.
Upočasnitev rasti proračunskih prihodkov glede na enako obdobje lani je po njihovih navedbah v največji meri povezana z umiritvijo gospodarske aktivnosti. Rast porabe ostaja razmeroma visoka in je predvsem posledica višjih stroškov dela ob spremembi plačnega sistema.
Odstopanje realizacije od veljavnega proračuna je na strani prihodkov predvsem posledica manj prejetih evropskih sredstev, kar se na strani odhodkov odraža zlasti v zaostajanju investicijske porabe, so povzeli.
Ključni razlog za nižjo prihodkov so nižji obračuni davka na dohodek pravnih oseb in dohodnine od dohodka iz dejavnosti. K skromnejši rasti prihodkov od dohodnine prispeva tudi nižja rast mase bruto plač in s tem dohodnine od dohodka od zaposlitve. Upočasnitev izhaja tudi iz dejstva, da so bili letos dohodninski razredi usklajeni z inflacijo, lani pa ne.
Po mnenju fiskalnega sveta jesenska priprava državnih proračunov za prihodnji dve leti bi zato morala po njihovem temeljiti na previdnosti pri načrtovanju davčnih prihodkov in realistični projekciji evropskih sredstev zaradi številnih negotovostih.
Ključno dodatno tveganje pa predstavlja predvideno povečanje obrambnih izdatkov. "Zato je nujno jasno opredeliti namen in obseg s tem povezane dodatne porabe ter določiti ukrepe, ki bodo preprečili poslabšanje javnofinančne vzdržnosti," so poudarili v fiskalnem svetu. Za doseganje javnofinančne vzdržnosti bi morali zagotoviti še zniževanje dolga sektorja država.
