Večina slovenskih podjetij, ki delajo za obrambno industrijo, največ prihodkov ustvari s civilnimi programi, izdelki, ki jih proizvajajo za obrambne namene, pa se vgrajujejo v končne izdelke. Od okoli 60 podjetij, kolikor jih je vključenih v Grozd obrambne industrije Slovenije (GOIS), jih šest deluje na področju izdelave orožja in streliva.
Na ministrstvu za obrambo (Mors) si želijo, da bi se slovenska obrambna industrija intenzivneje razvijala, kar je prepoznano tudi v strateških planskih dokumentih ministrstva in vlade. Potrebe po intenzivnejšem razvoju evropske in slovenske obrambne industrije narekuje tudi varnostno okolje v Evropi, ki se je zaradi vojne v Ukrajini drastično spremenilo, so poudarili na Morsu.
S slovenskimi podjetji je Mors lani sklenil za 80,9 milijona evrov pogodb o nakupu vojaške opreme, kar je bilo za skoraj 60 milijonov evrov več kot leto prej (znesek vključuje tudi pogodbe s podjetji, ki uvažajo vojaško opremo). Ob tem so se večji pogodbeni zneski nanašali na nabavo vojaške opreme in streliva pri podjetju Panna Plus, zaščitnih jopičev pri Arexu, brezpilotnih letalnih sistemov belin ajdovskega podjetja C-Astral … S tujimi vladami je Mors lani sklenil za 394,6 milijona evrov pogodb, kar je bilo za skoraj 277 milijonov evrov več kot leta 2022. Za večje zneske so bile sklenjene pogodbe o nakupu lahkih kolesnih oklepnih vozil 4x4 in radijskih naprav (ZDA), dveh taktičnih transportnih letal spartan C-27J (Italija), večnamenskih vojaških helikopterjev leonardo AW139M (Italija), taktičnih tovornih vozil 8x8 rheinmetall MAN (Nemčija). Poleg tega so bile lani sklenjene pogodbe o nakupu streliva in protioklepnih raket, dobavni roki pa so od letos naprej.
Mors povečuje sredstva za razvoj
Na katerih področjih so priložnosti za razvoj slovenske obrambne industrije? »Po obsegu je slovenska obrambna industrija majhna, po drugi strani pa zelo inovativna, razvojno naravnana in visokotehnološka, zato mora priložnosti iskati v nišnih produktih z visoko dodano vrednostjo. Pomembno je, da domača obrambna industrija v največji možni meri sledi razvoju zmogljivosti in potrebam Slovenske vojske ter sistema zaščite in reševanja,« so odgovorili na Morsu. Zato v zadnjem obdobju na ministrstvu intenzivno povečujejo sredstva za raziskave in razvoj, od katerih imajo koristi predvsem slovenska podjetja in ustanove, posledično pa tudi Mors in Slovenska vojska. Za raziskave in razvoj je Mors predlani namenil 2,3 milijona, lani pa 11,7 milijona evrov. Letos so za ta namen predvideli 23 milijonov evrov, prihodnje leto pa 23,4 milijona evrov.
Po pojasnilih direktorja Grozda obrambne industrije Slovenije (GOIS) Boštjana Skalarja so priložnosti za razvoj slovenske obrambne industrije v razvoju končnih produktov, ne le na obrambnem področju, temveč tudi širše. »Sodelovanje podjetij v ekspertnih skupinah v okviru mednarodnih organizacij prav tako utrjuje našo industrijo, omogoča vključitev v mednarodne projekte, vstop v dobavne verige in povezovanje z večjimi igralci v panogi.« Ob tem je Skalar poudaril, da je bil nedavno organiziran uspešen dan slovensko-nemške obrambne industrije, na katerem je 21 nemških in 30 slovenskih podjetij izkazalo precejšnje zanimanje za sodelovanje.
Banke nočejo odpirati računov
Na poti pospešenemu razvoju obrambne industrije sicer stojijo pomembne administrativne ovire. Po opozorilih Ivana Kralja, ki je ustanovil podjetje Arex – pred leti ga je prodal češkemu podjetju RSNB Defence, z njim pa še vedno sodeluje –, je za razvoj velika ovira to, da banke podjetjem, ki se želijo ukvarjati z obrambno industrijo, sploh nočejo odpreti transakcijskih računov, nekatere od njih pa jih podjetjem celo zapirajo. »Zato bi bilo smiselno, da bi država poskrbela za bančno poslovanje podjetij, ki delujejo v obrambni industriji,« je prepričan Kralj.
V podjetju Valhalla Turrets, ki je vodilni partner v konzorciju, razvijajo daljinsko vodeno oborožitveno postajo mangart 25 za kinetično delovanje na zračne cilje do razdalje 2500 metrov. »Predvidena je vgradnja na vozilo Slovenske vojske JLTV osh-kosh 4x4, ki bo izvedla tudi vsa potrebna testiranja,« je pojasnil lastnik in direktor Valhalle Miloš Milosavljević. Po njegovih besedah obrambna industrija postaja gospodarska panoga, ki ne bo več marginalizirana, k čemur so veliko pripomogli na Morsu s spodbujanjem njenega razvoja. »Želimo, da nas tako strokovna kot laična javnost prepoznata kot enega ključnih dejavnikov za zagotavljanje varnosti naše države, ki je bila, kar zadeva nabave vojaškega orožja in opreme, preveč odvisna od nakupov v tujini. Danes se razmere tudi na tujih trgih zelo zaostrujejo, zato je prav, da postajamo kar se da samozadostni,« je poudaril Milosavljević. Predsednik Iskrine uprave Matija Šešok pa je dejal, da naj se država odloči, kaj bi rada, gospodarstvo v Sloveniji pa bo temu sledilo. Proizvodnjo je mogoče vzpostaviti relativno hitro, je poudaril. Lani je Iskra dobavila Morsu telekomunikacijsko opremo v vrednosti 280.000 evrov, njeno hčerinsko podjetje, šibeniška ladjedelnica Shipyard, pa na veliko sodeluje s hrvaško vojno mornarico pri vzdrževanju hrvaških vojnih ladij.
