Manj konkurenčne so bile cene, po katerih so elektriko nabavljala slovenska energetsko intenzivna podjetja, saj so plačevala za dobro petino višje povprečne končne cene od evropskega povprečja, je razložil Dejan Paravan, generalni direktor GEN energije.
Dražja elektrika za slovensko industrijo ni posledica nadpovprečno visokih omrežnin, saj je ta strošek v obdobju 2019–2024 naraščal počasneje kot povprečje EU. Prav tako niso industriji dražile elektrike nadpovprečno visoke dajatve državi. Razlog nekonkurenčnosti so višje veleprodajne cene, po katerih so največji slovenski porabniki kupovali elektriko. »Zelo verjetno so imeli manj sreče pri zaklepanju cen za prihodnja leta in posledično so tudi iz tega naslova do določene mere izgubili,« je to okoliščino komentiral Paravan.
V krču upali na padec cen
Veliki slovenski porabniki so bili očitno premalo aktivni na področju dolgoročnih nakupov elektrike, je ugotavljal Sebastijan Roudi, predsednik sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri EZS. Niso v zadostni meri sprejemali odločitev za daljše časovno obdobje, temveč so v krču upali na padec cen. Na razmere so se odzivali preveč špekulativno in so se pogosto odločali za celotne nakupe na dnevnem trgu, kjer so bile cene pogosto bistveno višje.
Roudi je izpostavil več ukrepov, s katerimi bi lahko dobavitelji pomagali podjetjem pri učinkovitejšem ravnanju s stroški električne energije, med drugim je omenil možnost triletnega zakupa električne energije. Veliki podjetniki bi se lahko na spremenjene razmere odzvali tudi tako, da bi proizvodne procese izvajali v obdobjih nizkih cen, denimo ponoči ali konec tedna, ali da bi izpeljali naložbe v hranilnike energije in sisteme za upravljanje z energijo.
Zbornica terja pomoč države
Direktorica GZS Vesna Nahtigal vztraja, da mora energetsko intenzivni industriji na pomoč priskočiti država. Zato je dala pobudo za oblikovanje mehanizma prodaje električne energije po stroškovni ceni. »Takšen mehanizem bi omogočil dolgoročno reševanje konkurenčnosti cen energije in posledično pomagal ohraniti proizvodna delovna mesta,« je dejala. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je že imenovalo strokovno delovno skupino, ki bo čez poletje preučila možnosti, ali bi bilo mogoče tak mehanizem zagnati že s 1. januarjem 2026.
