Po osamosvojitvi Slovenije so slovenska podjetja na Hrvaškem izvedla nekaj prevzemov, a lahko bi jih bistveno več. Ob tem so bili prevzemi znanih podjetij v sosednji državi redki, po drugi strani pa je šlo prevzemanje dobro poznanih slovenskih podjetij Hrvatom bolje od rok.
Med večje slovenske prevzeme na Hrvaškem se uvršča nakup šibeniške ladjedelnice NCP – Remont brodogradilište Šibenik, ki jo je, potem ko je ta zašla v finančne težave, leta 2019 prevzelo podjetje Iskra brodogradilište 1, v lasti ljubljanske Iskre. Po prevzemu je hrvaška vlada soglašala s prenosom koncesije za pomorsko dobro na podjetje Iskra brodogradilište 1 do leta 2034. Pred dnevi pa je hrvaška vlada odločila, da se Iskri brodogradilištu 1 po izteku obstoječa koncesija podaljša še za 20 let. Kot je povedal Matija Šešok, eden od direktorjev skupine Iskra, se je prvič zgodilo, da se je obstoječemu koncesionarju sploh podaljšala koncesija. V šibeniško ladjedelnico, kjer med drugim obnavljajo vojaško ladjo Slovenske vojske Triglav, načrtuje skupina Iskra v dobrem desetletju investirati okoli 30 milijonov evrov.
Iskra je na Hrvaškem izpeljala še nekaj drugih prevzemov. Leta 2021 ji je uspelo prevzeti podjetje Elka, enega največjih proizvajalcev električnih in telekomunikacijskih kablov v jugovzhodni Evropi in hkrati enega največjih hrvaških izvoznikov. Leta 2024 je prevzela splitsko podjetje Elmap, ki je eno od vodilnih v regiji, specializiranih za avtomatizacijo čiščenja odpadnih voda, pitne vode ter vodovodnih sistemov, pred podjetjem Elka pa je pridobila še polovični lastniški delež v podjetju Elkakon, ki proizvaja okrogle in profilne industrijske vodnike.
Ovire v finančnem sektorju
Po prevzemu podjetja Summit Leasing, ki je bilo lastnik hrvaškega podjetja Mobil Leasing, se je Nova Ljubljanska banka lani vrnila na hrvaški finančni trg, kar ji je dotlej posredno omejeval spor hrvaških varčevalcev z Ljubljansko banko po razpadu Jugoslavije. Ta spor naj bi po ocenah mnogih predstavljal pomembno oviro pri slovenskih prevzemih na Hrvaškem, zlasti v finančnem sektorju. Mnoga podjetja, denimo Zavarovalnica Triglav, so se v sosednji državi širila organsko, dva načrtovana prevzema, zavarovalnice Croatia Osiguranje, čeprav je največja slovenska zavarovalnica po neuradnih informacijah oddala najvišjo ponudbo, in pokojninske zavarovalnice Raiffeisen mirovinsko osiguravajuće društvo, pa sta ji spodletela. Pri obeh je hrvaška vlada odločila, da je Zavarovalnica Triglav tvegan prevzemnik.
Eden največjih slovenskih prevzemov v sosednji državi je Petrolov nakup trgovca z naftnimi derivati Crodux derivati dva leta 2021, ki ga je stal okoli 200 milijonov evrov. Od leta 2008 do 2012 so Petrolu uspeli še prevzemi podjetij Euro Petrol, Jadranplin ter Petrol Butan Osijek. Večjo slovensko naložbo na Hrvaškem predstavlja tudi Impolov nakup nepremičnin, proizvodnih strojev in drugega premoženja propadlega hrvaškega aluminijskega velikana iz Šibenika, TLM Aluminiuma, ob njegovem stečaju.
Med večje prevzeme se uvršča tudi lanskoletni nakup največjega proizvajalca sončnih panelov na Hrvaškem Solvis s strani slovenskega finančnega sklada Advance Capital Partners. Pred tremi leti pa je Big Bang, ki je bil kasneje prenesen v lastništvo Advance Capital Partners, prevzel podjetje Sancta Domenica, enega od največjih hrvaških trgovcev z zabavno in uporabno elektroniko.
Izkupiček višji od stroškov prevzema
V zadnjih 15 letih je hrvaškim podjetjem v Sloveniji uspelo prevzeti znana podjetja, ki so lastniki doma in v tujini znanih trženjskih znamk. Najprej je leta 2010 Atlantic Grupa prevzela Drogo Kolinsko, med drugim proizvajalko paštet Argeta, kave Barcaffe in pijače Donat Mg. Skupina Atlantic načrtuje tudi prevzem podjetja Osem, proizvajalca paštet Kekec, za zaključek kupčije pa mora soglasje podati Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK).
Številne ugledne blagovne znamke so prešle v last državne Podravke, ko je ta leta 2015 prevzela Žito. Z izkupičkom od prodaje Žitovih nepremičnin, izplačilom dividend in nedavno prodajo konditorske dejavnosti za okoli 8,5 milijona evrov je Podravka iztržila dobrih 80 milijonov evrov, medtem ko je za nakup vseh Žitovih delnic odštela 57,6 milijona evrov. Prek hrvaškega Dukata je francoska multinacionalka Lactalis prevzela Ljubljanske mlekarne, Mercator je uspelo prevzeti Agrokorju, ki je po bankrotu prešel v last Fortenove. V preteklem letu je skupina Mbplus pridobila 51-odstotni lastniški delež v agroživilski skupini Panvita. Pri načrtovanem prevzemu Celjskih mesnin pa se je zapletlo. Potem ko je Mesna industrija brača Pivac v avstrijskem podjetju CM Invest, stoodstotnem lastniku Celjskih mesnin, lani pridobila 40-odstotni lastniški delež, se je pri nakupu preostalega lastniškega deleža zapletlo. Na zahtevo specializiranega državnega tožilstva je celjsko okrožno sodišče junija lani prepovedalo prodajo ali obremenitev in prodajo 60-odstotnega deleža podjetja CM Invest. Ta zaznamba je bila junija letos v sodnem registru podaljšana do decembra.
Več hrvaškim prevzemom na slovenskih tleh smo bili priča tudi v drugih panogah. Benussi, ki prodaja vozila znamke Iveco, je od propadle skupine Viator & Vektor najprej odkupil ogromen nepremičninski kompleks na ljubljanskem Rudniku, nato pa še hčerinsko družbo Viator & Vektor Tehnika, ki se med drugim ukvarja s tehničnimi pregledi in servisiranjem vozil. Podjetje Tokić je prevzelo trebanjski Bartog, ki je poznan po franšizni verigi servisov B.H.S., prodaja pa tudi avtomobilske rezervne dele, skupina Ciak pa podjetji Potokar in Stahlgruber, ki prav tako prodajata rezervne dele za avtomobile. Vrsto let je bil Kompas v lasti Hrvatov, najprej Adriatice.net, nato pa Agrokorja in Fortenove, Hoteli Cavtat pa so kupili portoroško družbo Hoteli Metropol.
