Sloviti italijanski modni oblikovalec Giorgio Armani je umrl 4. septembra v 92. letu starosti. Ker se ni nikoli poročil in ni imel otrok, so se po smrti številni spraševali, kaj se bo zgodilo z njegovim večmilijardnim premoženjem. Vrednost Armanijevega imperija, ki poleg modne hiše z visoko modo med drugim vključuje parfume, ličila, nakit, čokolade, izdelke za notranjo opremo in več luksuznih hotelov, ocenjujejo na okoli deset milijard evrov. Armani je bil vse do smrti izvršni direktor in edini delničar podjetja, ki je v lanskem letu ustvarilo 2,3 milijarde evrov prihodkov. V njegovem portfelju so še košarkarski klub Olimpia Milano, več nepremičnin in umetnin pa tudi 60-metrska jahta.
V preteklosti so italijanske medije pogosto zaposlovala ugibanja, kdo bo dedoval po Armaniju. Pogosto so omenjali nečakinjo Roberto, s katero naj bi imel med vsemi sorodniki najtoplejši odnos. Hči Armanijevega pokojnega brata je pred leti opustila igralsko kariero in postala direktorica za odnose z javnostmi ter tako podjetje Armani pogosto zastopala na prestižnih dogodkih. Ugibanja je utišal sam Armani, ki je pred nekaj tedni v intervjuju za Financial Times nakazal, da ne bo vsega zapustil eni sami osebi: »Moji načrti za nasledstvo vključujejo postopno prenašanje odgovornosti, ki sem jih vedno opravljal, na tiste, ki so mi najbližje. To so Leo Dell'Orco, člani moje družine in celotna delovna ekipa.« Omenjeni Dell'Orco je bil kot dolgoletni vodja oblikovanja Armanijeva desna roka, poleg tega pa je veljal za njegovega osebnega zaupnika.
Postopna prodaja
Vse kaže, da je Armani zelo natančno premislil, kakšno prihodnost si želi za svoje podjetje. Poleg Dell'Orca so med dediči še Armanijeva mlajša sestra Rosanna ter nečaki Roberta, Silvana in Andrea. Napisal je dve oporoki, eno z izraženo voljo glede prihodnosti modnega imperija in drugo z željami glede delitve osebnega premoženja. Novinarji Reutersa so pridobili vpogled v prvo oporoko, ki jo je Armani na več mestih lastnoročno dopolnil lansko pomlad. Njegova volja je marsikoga presenetila. V oporoki namreč piše, da naj dediči 15-odstotni delež podjetja prodajo v 18 mesecih, nato pa v naslednjih treh do petih letih na istega kupca prenesejo še dodatnih 30 do 54,9 odstotka. Določil je tudi, kdo naj ima prednost pri nakupu. Med predlogi je na prvo mesto postavil francoski konglomerat LVMH, ki združuje več kot 70 prestižnih znamk (Louis Vuitton, Dior, Givenchy, Bulgari, Tiffany & Co., Fendi in Moët & Chandon) in je v lasti Bernarda Arnaulta, enega najbogatejših ljudi na svetu. Kot možni izbiri je omenil tudi lepotnega velikana L'Oréal in vodilnega proizvajalca očal EssilorLuxottica. Kot alternativo je dedičem ponudil, da se odločijo za prvo javno ponudbo delnic, s čimer bi podjetje Giorgio Armani, S. p. A., vstopilo na borzo.
Armani, ki se je leta 1934 rodil v Piacenzi, je nameraval postati zdravnik. V svetu mode se je znašel po tem, ko se je kot mladenič začasno zaposlil v eni od milanskih veleblagovnic, kjer se je pobližje spoznal s področjem modnega oblikovanja. Leta 1975 ga je partner Sergio Galeotti spodbudil, da proda svojega volkswagna hrošča in s tem denarjem ustanovi modno podjetje, ki je v naslednjih desetletjih postalo eden najbolj prepoznavnih modnih imperijev na svetu. Armani je vso kariero ohranjal podroben nadzor nad delovanjem svojega podjetja – sam je odobril vsako linijo in vsako oglasno kampanjo. V vseh teh desetletjih je zavrnil več ponudb za prodajo, saj ni želel, da Armani postane del katerega od velikih modnih konglomeratov.
