Prvega julija 2017 smo v Objektivu objavili pogovor z Zdravkom Počivalškom. Minister je med drugim rekel: »Magna je terna, ki se nam je prikazala.« Pozidavo kmetijskih zemljišč v občini Hoče - Slivnica je vehementno zagovarjal. »Ne razumete moje duše,« je govoril tedanji minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, »meni je škoda vsakega hektarja, toda ko dam na tehtnico tri tisoč delovnih mest ali sto hektarjev kmetijskih zemljišč, od katerih lahko živijo do tri kmetije, se bom s težkim srcem odločil za delovna mesta.«
MGRT: Magna išče nove poslovne priložnosti
Dobrih pet let kasneje ima Magna približno 170 zaposlenih, ki ne hodijo na delo. V Dnevniku smo pretekli teden razkrili, da je lakirnica poleti ustavila tekoče trakove in da so zaposleni do konca leta na čakanju. Vodstvo družbe ne razkriva razlogov za prekinitev dela. »V sedanjem obdobju družba Magna ne načrtuje medijskih aktivnosti,« so Dnevniku sporočili iz agencije Pristop. »Po informacijah iz podjetja Magna Steyr, d. o. o., vedno išče nove poslovne priložnosti,« nam je odgovorilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT).
Lakirnica, ki ne lakira, ni zgolj poslovni problem avstrijsko-kanadskega industrialca, temveč tudi države Slovenije. Ta je posledica posebnega zakona, ki ga je leta 2016 sprejela vlada Mira Cerarja. Tako imenovani zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče - Slivnica (lex Magna) je dopustil gradnjo lakirnice na kmetijskih zemljiščih, legaliziral razlastitev lastnikov parcel in omogočil začetek gradnje še pred pridobitvijo pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
Teh ugodnosti je bila Magna deležna pod določenimi pogoji: če bo vrednost njene strateške investicije presegla vrednost 100 milijonov evrov, če bo z njo ustvarila najmanj tisoč delovnih mest in če bo najmanj deset let od sklenitve pogodbe zagotavljala dolgoročno ohranitev investicijskega projekta in proizvodnje v Sloveniji, torej do oktobra 2027. Če vsi našteti pogoji ne bodo izpolnjeni, bo veljalo, da je država v zasebno lastnino posegala nezakonito.
Ustvarjena delovna mesta bodo šteli šele leta 2027
Podrobnosti o izpolnjevanju zakonskih pogojev so dorekli v pogodbi o izvedbi strateške investicije; podpisana je bila 17. oktobra 2017. V njej so določili tudi pogodbene kazni. Maksimalen znesek je pet milijonov evrov. Pogoji za zaračunavanje kazni so bili spisani po meri investitorja. Za primer poglejmo pogoj tisoč ustvarjenih delovnih mest. Ta delovna mesta niso obvezno locirana na območju Magninega obrata v občini Hoče - Slivnica, temveč v skladu s pogodbo štejejo tudi delovna mesta na kar 20-kilometrskem območju okoli lakirnice, torej teoretično tudi v Mariboru ali Slovenskih Konjicah. Pa še to: v tej tisočerici sme biti tudi do 200 napotenih delavcev, ki bi jih Magna najemala prek agencij. Kot češnja na vrhu torte je v pogodbi še določilo, da bodo ustvarjena delovna mesta začeli preštevati šele po oktobru 2027.
Tudi zato na ministrstvu, ki ga vodi Matjaž Han, danes ne znajo odgovoriti na vprašanje, koliko delovnih mest je že ustvarila lakirnica. »Število delovnih mesta v občini Hoče - Slivnica se je povečalo, težko pa je brez obsežne analize nedvoumno oceniti, katera delovna mesta so posledica te investicije,« je ministrstvo odgovorilo Dnevniku. »Posredni učinki investicij se sicer pri obravnavi vlog ocenijo, niso pa zavezujoči, saj prijavitelj v tem delu ne more v celoti vplivati na končni rezultat. V podjetju Magna Steyr ocenjujejo na podlagi izkušenj pri drugih delodajalcih, da se v avtomobilski industriji ti učinki po navadi gibljejo okoli štirikratnika zaposlenih v podjetju.« Ali je enak učinek tudi pri zaposlenih, ki so na čakanju, ni znano.
Leta 2017 je Počivalšek podpisal še pogodbo o dodelitvi finančne spodbude Magni Steyr. V njej je bila vrednost naložbe v lakirnico ovrednotena na 146,4 milijona evrov. Na podlagi tega zneska je Magna prejela 18,61 milijona evrov državnih subvencij. Davkoplačevalski denar bo smela obdržati, če bo lakirnica imela 30. oktobra 2022 vsaj 404 zaposlene.
Lakirnica bo morala obratovati vsaj do oktobra 2026
Tega pogoja danes ne izpolnjuje. A to ni postal problem, ker je Počivalšek podpisal aneks, s katerim je pogodbeni rok podaljšal za dve leti. Če bo imela Magna 30. oktobra 2024 manj kot 202 zaposlena, sme država odstopiti od pogodbe, naložbenik bo moral vrniti celotno subvencijo. Če bo imela Magna od 202 do 401 zaposlenega, bo morala vrniti zgolj sorazmerni delež nakazanega davkoplačevalskega denarja.
Z omenjenim aneksom je Zdravko Počivalšek za dve leti podaljšal tudi pogodbeni pogoj o ohranitvi proizvodnje v lakirnici. Potemtakem mora lakirnica obratovati še vsaj štiri leta, do 30. oktobra 2026, ali leto manj, kot predpisuje lex Magna.
Vendar lakirnica že zdaj ne obratuje. Od njenega odprtja je redna proizvodnja v njej potekala le šest mesecev. Kaj piše v 10. členu pogodbe o dodelitvi subvencije? »V primeru, da projektno podjetje pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena preneha s proizvodnjo, ki je predmet prijavljenega investicijskega projekta, mora v petnajstih dneh od prejema zahtevka ministrstva za vračilo finančne spodbude vrniti sorazmerni del finančne spodbude glede na trajanje investicijskega projekta s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila do dneva plačila.«
Ministrstvo takšnega zahtevka Magni doslej ni poslalo. Magna namreč uradno ni »prenehala s proizvodnjo« v lakirnici, temveč jo je zgolj začasno ustavila, dokler ne bo dobila novih naročil.
