Ameriški delodajalci so avgusta odprli 22.000 novih delovnih mest, kar je 57.000 manj kot julija in 53.000 manj od povprečja napovedi analitikov. Stopnja brezposelnosti se je po podatkih, ki jih je danes objavilo ameriško ministrstvo za delo, zvišala za 0,1 odstotne točke na 4,3 odstotka.
Skok zahtevanega donosa ameriških državnih obveznic.
Precej opazno je bilo, da se je zmanjšalo število delovnih mest v proizvodnji, in sicer za 12.000. Tako je ameriško gospodarstvo, kljub politikam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki svojo gospodarsko politiko usmerja prav v spodbujanje industrijskega sektorja, izgubilo že skoraj 80.000 delovnih mest v proizvodnji.
Ministrstvo je ob tem podatke za julij, ki so sprva kazali na 73.000 novih delovnih mest, popravilo rahlo navzgor, podatke za junij pa precej navzdol. Podatki sedaj kažejo, da je ameriško gospodarstvo junija izgubilo 13.000 delovnih mest, kar pomeni, da je bil to prvi mesec, ko se je število delovnih mest zmanjšalo od okrevanja po epidemiji koronavirusa.
Kaj bodo posledice podatkov trga dela?
Podatki o številu ustvarjenih novih delovnih mest so eden ključnih kazalnikov stanja gospodarstva. Manjše število novih delovnih mest kaže na to, da podjetja ne pričakujejo povečevanja ali celo pričakujejo zmanjšanje naročil. To seveda pomeni slabe novice tudi za vse izvoznike v ZDA.
Ker se podatki o gospodarski rasti zberejo in objavijo za nazaj, je torej lahko podatek o številu novih delovnih mest dober kazalnik smeri, v katero se giba gospodarstvo, še preden to potrdijo podatki o bruto domačem proizvodu.
Podatek o trgu dela je ključen tudi za ameriško centralno banko. Ta bo čez dober teden sprejemala odločitev o spremembi obrestnih mer, te pa imajo vpliv na celoten bančni sistem in s tem na gospodarstvo.
Težave na ameriškem trgu dela bodo po ocenah analitikov ameriško centralno banko Federal Reserve verjetno prepričale v znižanje ključne obrestne mere, kar bi se zgodilo prvič letos. Ankete in analiza izdanih opcijskih pogodb kažejo, da je pričakovanje Wall Streeta sedaj, da je znižanje obrestnih mer praktično gotovo, del finančnih analitikov pa pričakuje, da se bo centralna banka odločila obrestne mere znižati za pol odstotne točke in ne le za četrtino.
Z znižanjem obrestnih mer centralne banke poskušajo spodbuditi gospodarsko rast, a to hkrati lahko povzroči povečanje inflacije.
Spor Trumpa s centralno banko in statističnim uradom
Trump je bil v zadnjih mesecih v precejšnjih sporih tako s centralno banko kot z uradom, ki zbira podatke o trgu dela. Guvernerja centralne banke obtožuje, da preveč odlaša z znižanjem obrestnih mer in s tem otežuje rast ameriškega gospodarstva.
Zvezne statistike pa je Trump na drugi strani obtožil, da prikazujejo preslabe podatke. Ob objavi podatkov o zaposlovanju za julij je Trump napadel tudi statistični oddelek ministrstva za delo. Očital mu je, da je poročilo priredil z namenom očrnitve njega in republikancev. Direktorico oddelka Eriko McEntarfer je odpustil in za njenega naslednika predlagal ekonomista konservativnega think-tanka Heritage Foundation E. J. Antonija.
