Po podatkih OECD ljudje na delovnem mestu v povprečju preživimo kar tretjino svojega življenja. »Kakovost delovnega okolja zato neposredno vpliva na zdravje, zadovoljstvo, produktivnost in splošno počutje zaposlenih, pri čemer so trajnostno zasnovane poslovne stavbe ključnega pomena,« meni Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER, Partnerstva za trajnostno gospodarstvo, kjer so pred kratkim izdali priporočila Kako poslovne stavbe podpirajo trajnostne cilje podjetij. Poslovne stavbe v Sloveniji skupaj obsegajo 39.449.000 kvadratnih metrov površin. Priporočila temeljijo na jasnih korakih, preverjenih praksah in aktualnih globalnih usmeritvah za trajnostno gradnjo ter združujejo znanje različnih strokovnih področij. Podporo izdaji priporočil je izrazilo tudi ministrstvo za naravne vire in prostor.

Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER, je

Ana Struna Bregar, CER:

»Trajnostne poslovne stavbe nastajajo skozi kompleksen proces – od zasnove, načrtovanja, gradnje, uporabe do razgradnje.«

Pomembno je razumeti, da stroški osebja – plače in ugodnosti – običajno predstavljajo kar 90 odstotkov obratovalnih stroškov podjetja, medtem ko energija in najemnina skupaj predstavljata le okoli 10 odstotkov. Zato bi morala biti skrb za produktivnost zaposlenih – vključno z vsemi dejavniki, ki jo izboljšujejo – ena od prioritet podjetij. Večja produktivnost zaposlenih zaradi boljše kakovosti zraka, več dnevne svetlobe in primerne temperature prinaša do 40 milijard evrov dodane vrednosti evropskemu gospodarstvu.

4,7 % znaša povprečna stopnja bolniške odsotnosti zaradi slabih delovnih pogojev v EU.
Stroški odsotnosti z dela se ocenjujejo na približno 2,5 odstotka BDP, kar pomeni skupne stroške v višini 470 milijard evrov.

Konkretni vplivi

Kakovost zraka: Onesnažen zrak v zaprtih prostorih lahko povzroča zdravstvene težave, ki vodijo do nižje produktivnosti in gospodarskih izgub, ki se ocenjujejo na 4 do 6 odstotkov BDP. Toplotno ugodje in osebni nadzor: Če imajo zaposleni možnost prilagajanja temperature, so bolj zadovoljni in učinkoviti. Učinkovitost se lahko zmanjša za 10 odstotkov, če temperatura pade na 15 stopinj Celzija ali naraste na 30 stopinj Celzija (optimalna temperatura je od 21 do 23 stopinj Celzija). Dnevna svetloba in pogled na naravo: Delovna učinkovitost zaposlenih se v prostorih z dobro naravno osvetlitvijo poveča za 10 odstotkov. Pogled na rastlinje in naravo povečuje produktivnost za 6 do 12 odstotkov. Zmanjšanje hrupa in premišljena notranja razporeditev: Dobro zasnovana notranjost, ki zmanjšuje hrup in spodbuja sodelovanje, omogoča višjo produktivnost in boljšo komunikacijo. Estetika in dostopnost storitev: Estetsko dovršeni prostori pozitivno vplivajo na razpoloženje in motivacijo. Na zadovoljstvo zaposlenih vpliva tudi bližina osnovnih storitev. Slabo delovno okolje: Prostori s slabo osvetlitvijo, slabim prezračevanjem in visoko ravnjo hrupa povečujejo tveganje za sindrom bolnih stavb (SBS), kar vodi v slabše počutje, nižjo produktivnost in večjo odsotnost z dela.

Poslovne stavbe imajo dolgo življenjsko dobo, v povprečju 50 do 60 let ali več. Zato je ključnega pomena, da so že od samega začetka trajnostno zasnovane.

Prednosti trajnostne gradnje

Trajnostno zasnovane stavbe podjetjem omogočajo ustrezno prostorsko umestitev, prilagodljivost in dolgoročno učinkovitost, zmanjšanje operativnih stroškov, zmanjšanje vpliva na okolje (raba tal, emisije, odpadki), spodbujanje produktivnosti in dobrega počutja zaposlenih, večje zadovoljstvo uporabnikov in strank, pozitiven vpliv na kakovost urbanega okolja, povečanje tržne vrednosti nepremičnin. V priporočilih CER, ki so brezplačno dostopna na njihovi spletni strani, lahko preberemo, da Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje, da bi lahko z obstoječimi tehnologijami globalno porabo energije zmanjšali za več kot tretjino, pa tudi, da bodo do leta 2030 skoraj ničelne emisije in odpornost stavb postale nova norma. Pozitivno je, da vse več podjetij že prepoznava prednosti trajnostnih rešitev v poslovnih stavbah.

Demonstracijski objekti

V Sloveniji je bilo v zadnjih letih zgrajenih več demonstracijskih objektov, ki so bili namensko zasnovani kot vzorčni trajnostni objekti za prikaz naprednih praks, materialov in tehnologij v gradbeništvu. Služijo kot živi laboratoriji, kjer so v praksi preizkušene in prikazane rešitve energetske učinkovitosti, uporabe naravnih ter dolgotrajnih materialov, digitalnega upravljanja stavb ter krožnega razmišljanja v gradnji.
Demonstracijski objekti so: Aktivna hiša Lumar v Dragomlju, Marlesova pametna hiša Dom24h v Mariboru, Knauf Insulation Experience Center v Škofji loki ter Mednarodni center za trajnostno gradnjo GIC v Rogaški Slatini. 

Priporočamo