Okrajno sodišče v Mariboru je v začetku julija izreklo sodbo, za katero je prvo obtožnico spisalo evropsko javno tožilstvo v Sloveniji. Vsi trije obtoženi – dve fizični in ena pravna oseba – so bili spoznani za krive poskusa goljufije v škodo proračuna EU oziroma poskusa oškodovanja evropskih sredstev. Gre za družbo Ograček, hčerinsko družbo javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop), in njenega direktorja Franca Cipota ter družbo Rea Solar, ki postavlja sončne elektrarne, in njenega direktorja Igorja Zemljiča. Cipot in Zemljič sta pri gradnji sončne elektrarne prek javnega razpisa ministrstva za infrastrukturo leta 2019 poskušala z lažno dokumentacijo pridobiti evropska sredstva. Projekt postavitve sončne elektrarne je namreč financiral kohezijski sklad EU.
Lažni aneks
Nekdanji direktor podjetja Ograček Franc Cipot in direktor družbe Rea Solar, ki je naročilo izvajala, Igor Zemljič naj bi sklenila lažni aneks k osnovni pogodbi o izvedbi investicije za nepovratna sredstva v višini 31.300 evrov in s tem, sodeč po (nepravnomočni) sodbi mariborskega sodišča, storila kaznivo dejanje. Lažni aneks k pogodbi sta namreč oba vpletena poslala ministrstvu. S tem sta poskušala zavesti ministrstvo in podjetju Ograček pridobiti dobrih trideset tisočakov evrov
nepovratnih sredstev. Ministrstvo
za infrastrukturo je sicer zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev zavrnilo zaradi pomanjkljive dokumentacije in subvencije ni izplačalo,
zadevo pa predalo tožilstvu. »Skrbnik pogodbe je ugotovil, da dokumenti, ki so bili predloženi za izplačilo, med seboj niso skladni, in s tem seznanil direktorat za energijo, ki je naznanil sum goljufije pravni službi ministrstva, ta pa je ukrepala v skladu s svojimi pooblastili in s sumom seznanila pristojne organe. Navedena sodba je torej posledica uspešnega delovanja preverjanj in sistema notranjih kontrol porabe javnih sredstev s strani ministrstva ter predvsem uspešnega dela skrbnika pogodbe,« so zapisali na infrastrukturnem ministrstvu.
Zemljič in Cipot sta bila obsojena na pogojno kazen, sodišče je vsakemu izreklo po sedem mesecev zapora v preizkusni dobi dveh let, pravni osebi, torej podjetju Ograček, pa naložilo še plačilo denarne kazni v višini 10.000 evrov. Cipot je bil ob oddaji vloge na javni razpis direktor omenjenega podjetja, a je v času od prijave do podpisa pogodbe o sofinanciranju podjetje prevzel Boris Velner, ki družbo vodi še danes.
Skrbnik opravil svoje delo
Sodba med drugim zbuja tudi zaupanje v delo slovenskih javnih uslužbencev, kot so izpostavili na ministrstvu za infrastrukturo, kjer so prvi posumili v poskus goljufije. Ministrstvo ob sklenitvi sofinancerske pogodbe določi skrbnika pogodbe, ki spremlja izvajanje projekta ter na podlagi pregleda zahtevkov za izplačilo odobri – ali zavrne – izplačilo iz državnega proračuna. Obvezna dokazila, ki jih morajo prejemniki javnih sredstev predložiti ministrstvu, so med drugim pogodbe, dokazila o opravljenem postopku in vse druge podlage za izstavitev računa, dokazila o opravljeni storitvi in dobavi blaga, računi ali elektronski računi oziroma verodostojne knjigovodske listine ter dokazila o plačilu.
Prva tovrstna – sicer še nepravnomočna – obsodilna sodba okrajnega sodišča v Mariboru je bila izrečena po daljši blokadi imenovanja dveh delegiranih evropskih tožilcev iz Slovenije vlade Janeza Janše, zato so jo z zadovoljstvom pozdravili tudi na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Dominika Švarc Pipan. Slednja je namreč kmalu po svojem nastopu predlagala vladi v imenovanje 13 državnih tožilcev.
