Za leto 2026 je DZ proračun sprejel že novembra lani, v četrtek pa je vlada sprejela predlog njegovih popravkov. Hkrati je sprejela tudi predlog proračuna za leto 2027, predlog zakona o njunem izvrševanju in preostale dokumente, potrebne za nemoteno izvrševanje proračuna. Vse skupaj mora najpozneje do srede poslati v obravnavo in potrditev v DZ.
Za leto 2026 je v državnem proračunu predvidenih 15,6 milijarde evrov prihodkov, odhodki pa se zvišujejo na 17,7 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je po seji povedal finančni minister Klemen Boštjančič.
Leto pozneje, ko je ob 16 milijardah evrov prihodkov načrtovanih za 18,1 milijarde evrov odhodkov, naj bi primanjkljaj prav tako znašal 2,1 milijarde evrov. To pomeni 2,8 odstotka BDP.
Boštjančič je spomnil, da vlada pripravlja pomembne sistemske spremembe na področju prenove plačnega sistema, dolgotrajne oskrbe, zdravstva, pokojninske reforme in obrambnih izdatkov. Poudaril je, da so pri pripravi proračunov sredstva, ki so bila prvotno predvidena za ministrstvo za obrambo, v vsakem ob prihodnjih dveh let zmanjšali za 110 milijonov evrov ter jih preusmerili na druge resorje, kjer bodo uporabljena za projekte z dvojno rabo.
Letni dodatek za upokojence, ki bo vnovič izplačan v petih različnih višinah, se bo zvišal za pet evrov, na 160 do 470 evrov.
Niso pa še v proračunske dokumente vnesli napovedane obvezne božičnice, katere izplačilo za javne uslužbence je ocenjeno na 118 milijonov evrov na leto. Ustreznega zakona namreč še ni, in kot je dejal Boštjančič, proračuni vedno upoštevajo zgolj tiste odhodke, ki so zakonsko določeni.
Lani pobrali več davkov in prispevkov
Statistični urad je sporočil, da so se lani skupni prihodki od davkov in socialnih prispevkov povišali. V javne blagajne se jih je steklo skupno 26,05 milijarde evrov, kar je 10,8 odstotka več kot leto prej.
Davčni prihodki so se lani povišali na 14,47 milijarde evrov. Pri davkih na kapital jih je bilo skoraj petkrat toliko predlani ali 124 milijonov evrov. Razlog je davek na bilančno vsoto bank in hranilnic, ki se bo obračunaval za leta 2024 do 2028 in katerega namen je financiranje izvajanja ukrepov obnove po poplavah v letu 2023.
Zaradi dviga davčne stopnje so se za 19,6 odstotka povišali prihodki od davka na dohodek pravnih oseb. Rast pri davkih od dohodka posameznikov ali gospodinjstev oziroma dohodnini je bila desetodstotna, prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz so se povišali za pet odstotkov, prihodki od davka na dodano vrednost pa za 3,8 odstotka.
Prihodki od socialnih prispevkov so lani znašali 11,58 milijarde evrov in so se povišali za 13,7 odstotka. K dvigu je prispeval tudi obvezni zdravstveni prispevek, ki je na začetku lanskega leta nadomestil prostovoljno zdravstveno zavarovanje.
Primanjkljaj lani malenkost večji od prvih ocen
Statistiki so tudi izračunali, da je javnofinančni primanjkljaj Slovenije v letu 2024 po reviziji znašal 673 milijonov evrov, kar je 76 milijonov evrov več, kot so kazali prejšnji izračuni statistikov s konca marca. V deležu BDP je ostal nespremenjen pri 0,9 odstotka.
Na statističnem uradu so izvedli redno revizijo za celotno obdobje od leta 2021. Spremembe za vsa leta so minimalne, enako kot po prejšnjih izračunih je primanjkljaj leta 2021 znašal 4,6 odstotka BDP, leta 2022 tri odstotke BDP in leta 2023 2,6 odstotka BDP.
