Ameriški dolar je letos izgubil okoli 14 odstotkov, kar je eno največjih znižanj njegove vrednosti v zadnjih 50 letih. Znižanje vrednosti je v nasprotju s pričakovanji ob koncu leta 2024, ko so predsedovanju Donalda Trumpa pripisovali pozitiven vpliv na gospodarstvo v obliki krepitve gospodarske rasti in posledično nadaljevanja 15-letnega trenda krepitve dolarja, je opozoril redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Sašo Polanec.
Na znižanje vrednosti dolarja je vplivalo več dejavnikov, pri čemer so največji premiki sovpadali z napovedmi o spremenjeni carinski politiki ZDA. »Čeprav bi carinska politika, ki povečuje izvoz in zmanjšuje uvoz v ZDA, lahko vplivala na krepitev dolarja prek uravnoteženja trgovinske bilance, so sprejeti ukrepi delovali odbojno za investitorje v ZDA. Pomemben del – 30 bilijonov dolarjev – v ZDA izdanih delnic in obveznic držijo tujci, od tega Evropejci okoli osem bilijonov dolarjev. Tujci pa se bolj odzivajo na spremembe v politiki in tako v večji meri reagirajo na spremembe v ekonomski politiki. In ti so spremenili pričakovanja glede prihodnje uspešnosti ameriškega gospodarstva – torej gospodarske rasti in zmožnosti ustvarjanja visokih pričakovanih donosov delniških družb – in zmanjšali povpraševanje po finančnih imetjih. Posledično so zmanjšali povpraševanje po dolarjih, kar je privedlo do znižanja vrednosti dolarja v primerjavi z evrom,« je pojasnil Polanec.
Visok proračunski primanjkljaj
Po njegovih besedah poleg carinske politike na devizni tečaj vpliva tudi ameriška fiskalna politika. »ZDA imajo že več let visoke proračunske primanjkljaje. Leta 2025 je predviden primanjkljaj v višini 1,9 bilijona dolarjev, kar predstavlja približno šest odstotkov BDP. To je precej glede na sicer že visok javni dolg, ki naj bi do konca leta dosegel raven letnega BDP. Povrhu sprejeti proračunski 'veliki čudoviti zakon' (angleško one big beautiful bill) še povečuje proračunski primanjkljaj, ki bi lahko dosegel tudi sedem odstotkov BDP in povzročil povečanje javnega dolga na kar 120 odstotkov BDP do leta 2034. Z novo carinsko politiko se sicer povrne nekaj sredstev v proračun, vendar je v osnovi 'veliki čudoviti zakon' pokazatelj, da se država bolj zadolžuje, kar načeloma pomeni višjo inflacijo in verjetno beg vlagateljev v alternativne naložbe, kot so nakupi zlata in neameriških obveznic.« Ob tem je Polanec dodal, da nižja vrednost dolarja pomeni, da se proračunski primanjkljaj v ZDA manifestira v manjši meri.
Na krepitev dolarja v preteklih petnajstih letih so v veliki meri vplivali visoki donosi na finančnih trgih. Očitno pa je, da s spremenjenimi ekonomskimi politikami prihaja do spremenjenih pričakovanj predvsem glede višine donosov, pri čemer se pričakuje, da bodo nižji, kot so bili v preteklosti. »Delno tudi zato, ker bi lahko znižanje gospodarske rasti vplivalo na politiko ameriške centralne banke (Fed), da zniža obrestne mere in posledično donose na obveznice. Obenem spremenjene politike vnašajo negotovost, kar povečuje premijo za tveganje za vlaganje v ZDA,« je pojasnil Polanec.
Očitno brez načrtov za zniževanje dolga
Ameriška vlada v tem mandatu, je nadaljeval Polanec, očitno nima načrta, da bi javni dolg zniževala. S tem ko se povečuje delež javnega dolga, se povečuje tudi verjetnost, čeprav nizka, da ZDA ne bi vrnile svojega dolga, kar vpliva na višjo premijo za tveganje. »Druga možnost pa je, da centralna banka izgubi del svoje neodvisnosti, ki jo Trump že načenja, tako da zamenja vodstveno ekipo in v naslednjem koraku ZDA svoj dolg monetizirajo. To pomeni, da bi prišlo do fiskalne prevlade, v okviru katere ima monetarna politika omejen manevrski prostor,« je povedal Polanec.
In kako bi ZDA lahko monetizirale svoj dolg? Fed bi lahko odkupil vse obveznice, ki bi jih država izdala, s čimer bi napihoval svojo bilanco in količino denarja v obtoku, kar bi povišalo cene državnih obveznic oziroma znižalo obrestne mere, a obenem povišalo inflacijo. Ob višji inflaciji pa je realni donos naložb še nižji, kar vpliva na povpraševanje vlagateljev po dolarjih.
Po opozorilih Polanca zdajšnje stanje dolarja kaže na to, da se začenja zaustavljanje Trumpovih potez. »S tem ko se ga zaustavlja, so njegove poteze manj škodljive. Tisti, ki vlagajo, bodo oblikovali pričakovanja o prihodnjih možnostih, da Trump škoduje gospodarstvu, in na tej podlagi nato ravnali.« To, kar Trump počne, po pričakovanjih Polanca ne bo pozitivno vplivalo na gospodarsko rast v ZDA. »Dezintegracija ponudbenih verig prinaša pomembne spremembe, poleg tega pa ne vidim enostavne nadomestitve proizvodnje v tujini s proizvodnjo v ZDA, kjer imajo zelo visoke plače. Če bodo želeli delavce dobiti, bodo stroški dela višji, kar pomeni, da se bo inflacija zvišala.«
