Načrti nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška o prenosu vseh državnih hotelirskih podjetij na eno podjetje se ne bodo uresničili. Prav tako hoteli ne bodo privatizirani, za kar se je zavzemal Počivalšek.

Ideja nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, za uresničitev katere se je zavzemal v vseh treh vladah, v katerih je sodeloval, je, kot vse kaže, pokopana. Počivalšek je forsiral ustanovitev Slovenskega turističnega holdinga, v katerem bi se pod eno streho združila državna podjetja, ki imajo v lasti hotele. Sledila bi postopna privatizacija.

V zadnjih mesecih Počivalškovega ministrovanja se je pripravljala nova turistična strategija za obdobje 2022–2028, v kateri je navedeno, da za prihodnje strateško obdobje ostajata pomemben cilj dokončanje konsolidacije hotelirskih podjetij in njihovega upravljanja ter postopna privatizacija. Po trenutnih načrtih se načrtovana konsolidacija ne bo izvedla v zamišljeni obliki, se pravi v okviru enega podjetja, predvidena ni niti privatizacija hotelov, smo neuradno izvedeli.

Če bi se država lotila združevanja hotelirskih podjetij v okviru enega podjetja, bi oviro uresničitvi načrtov lahko predstavljalo konkurenčno pravo. Med obstoječim stanjem državnega lastništva hotelirskih podjetij in Počivalškovim načrtom o njihovem povezovanju v eno organizacijo ni velike razlike. Toda ob spremembah lastništva bi se s koncentracijo na trgu morala začeti ukvarjati agencija za varstvo konkurence. Zaradi visoke koncentracije hotelov v posameznih regijah bi se načrti s precejšnjo verjetnostjo na koncu izjalovili.

Na Obali imata Sava Turizem, ki je pred leti prevzela Hotele Bernardin, in Istrabenz Turizem v lasti številne hotele, na Štajerskem pa državni Sava Turizem, Thermana in Terme Olimia obvladujejo veliko večino vseh term. Namesto načrtovanega enega podjetja naj bi se hotelirska podjetja konsolidirala v okviru dveh stebrov. V prvem bi imela ključno vlogo Sava Turizem, v drugem pa Istrabenz Turizem, smo neuradno izvedeli.

Strateška nepremičninska družba

V novi turistični strategiji je navedeno, da bo pri upravljanju treba razmejiti lastniško funkcijo od upravljalske. Po naših podatkih bo v tem delu strategije država sledila začrtanim smernicam iz strategije. Z enim in drugim omenjenim stebrom naj bi se povezala preostala hotelirska podjetja v državni lasti: Thermana, Terme Olimia in Adria Ankaran. Prvotni načrti so predvidevali, da bi se v Slovenski turistični holding vključil še novogoriški Hit. Ta naj bi po najnovejših načrtih ostal samostojen, možno pa je, da se bo enemu od stebrov pridružila Hitova hčerinska družba Hit Alpinea, ki ima v Kranjski Gori in bližnjem Martuljku v lasti več hotelov.

Lastništvo vseh nepremičnin omenjenih državnih hotelirskih podjetij naj bi bilo iz prvega stebra (Save Turizma) in drugega stebra (Istrabenz Turizma) vseh državnih podjetij izdvojeno in preneseno na posebno nepremičninsko podjetje, v kateri bo imela država lastniški delež.

Na kakšen način se bodo najnovejši načrti na področju turizma izvajali, bo v veliki meri odvisno od nove strategije upravljanja kapitalskih naložb države, ki jo bodo pripravili na ministrstvu za finance, podrobnosti pa bodo znane v prihodnjem letu. V tem dokumentu bodo opredelili pomembnost posameznih podjetij, omenja pa se, da bo nepremičninska družba, na katero naj bi bile prenesene hotelske nepremičnine, klasificirana kot strateška. To pomeni, da bo država v njej imela vsaj 50-odstotni lastniški delež plus eno delnico.

Renomirani upravljalci

Za hotele iz prvega in drugega stebra bo država poskušala najti po svetu renomirane upravljalske družbe. Na podoben način, kot je srbski poslovnež Miodrag Kostić, potem ko je pred leti prevzel portoroško podjetje Hotel Palace Portorož z istoimenskim hotelom, upravljanje tega za dolgoročno obdobje zaupal ugledni svetovni hotelirski verigi Kempinski. Po zdajšnjih okvirnih načrtih je ena od možnosti, da bi se sredstva, pridobljena iz dajanja v upravljanje, namenjala za pokojninsko blagajno.

Po opozorilih poznavalca hotelirstva bo pomembno, kako bo državna nepremičninska družba z upravljalci sklepala pogodbe, da bo od oddajanja hotelov v zakup imela ustrezen donos. Po svetu obstajajo najemnofranšizne pogodbe, po katerih lastnik prejme fiksni letni donos, ki je odvisen od vrednosti nepremičnine. Drugi pogosto uporabljen model je franšiznoupravljalska pogodba. Ta prinaša lastnikom višje donose, vendar tudi višja tveganja. Upravljalska provizija je v tem primeru sestavljena iz fiksnega donosa in variabilnega dela v višini nekaj odstotkov od doseženega dobička iz poslovanja. V upravljalskih pogodbah je mogoče opredeliti, kdo bo odločal o investicijah. Četudi niso v njihovi lasti, o potrebnih naložbah pogosto odločajo upravljalci hotelov, saj najbolje vedo, v katere naložbe in na kakšen način je smiselno največ vlagati za maksimiziranje zaslužkov.

Državni hoteli, ki stojijo na najprivlačnejših lokacijah po državi, bi lahko nosili zlata jajca, zdaj pa državi ne prinašajo nič oziroma bore malo. V tranzicijskem obdobju, ki bi ga lahko opredelili kot divjo privatizacijo, ki je v veliki meri botrovala temu, da država ni na ravni razvoja, ki bi ga po solidnem izhodišču po razpadu Jugoslavije lahko dosegla, so se številna hotelirska podjetja znašla na robu bankrota. Svojih dolgov niso bila sposobna odplačevati, zato so bile slabe bančne terjatve poslovnih bank – ki jih je morala država zaradi tajkunskih poslov, da bi se izognile propadu, dokapitalizirati s petimi milijardami, na koncu pa so končale v tujih rokah – prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), obče poznano kot slabo banko. Ta je v zadnjem desetletju poskrbela, da je lastništvo številnih hotelov prešlo v državne roke.

Nezadostno znanje

O hotelirstvu je v Sloveniji znanje nezadostno, navsezadnje za to področje ne obstajajo kakovostne izobraževalne institucije. To pomeni, da državni hoteli niti ob najboljši volji ne morejo biti optimalno vodeni. Dodatna težava je v tem, da imajo v njih številni svoje vrtičke, nekateri celo njive. Anomalije se pojavljajo pri nabavi blaga in storitev, na kar odpade od tretjine do polovice vseh letnih stroškov hotela, in pri večmilijonskih investicijah. S predajo upravljanja hotelov zasebnikom bi se nepravilnosti v nabavi, ki se uvrščajo med prevare, ki so najzahtevnejše za odkrivanje, po ocenah poznavalcev zagotovo bistveno zmanjšale, s čimer bi se donosnost hotelov povečala.

Po pojasnilih gospodarskega ministrstva je v strategiji turizma predvidena ena od možnosti, s katero se ohranja lastništvo turističnih podjetij oziroma njihovih nepremičnin v državni lasti, medtem ko se upravljanje in vodenje hotelov preda v upravljanje za to usposobljenim turističnim podjetjem s tega področja s ciljem kar najbolj uspešnega poslovanja in zagotavljanja ustrezne kakovosti hotelskih storitev. »Ocenjujemo, da je predvidena možnost upravljanja dovolj dobro razvojno naravnana tako za podjetja, zaposlene kot turistične destinacije, v katerih ima država namestitvene zmogljivosti. Možne modele upravljanja in vodenja hotelov bomo dobro premislili skupaj z vsemi ključnimi deležniki slovenskega turizma kot tudi upravljalci državnega premoženja.« Po pojasnilih Slovenskega državnega holdinga (SDH) je v pripravi nov predlog odloka o strategiji upravljanja naložb, ki bo urejal tudi turistični sektor: »Vse strateške aktivnosti v zvezi z naložbami v turističnem sektorju bomo izvajali po sprejemu nove strategije upravljanja kapitalskih naložb države.«