To pričakovanje je temeljilo na zadnjih signalih o ohlajanju trga dela – število novih zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost se je povečalo za 263.000, kar je največ po oktobru 2021, hkrati pa je revizija podatkov pokazala, da je bilo od prvotnih ocen v zadnjih 12 mesecih ustvarjenih kar 911.000 delovnih mest manj. Na slabšanje sentimenta opozarja tudi indeks potrošniškega zaupanja Univerze v Michiganu, ki se je znižal z 58,2 na 55,4 točke, pri čemer potrošniki kot ključna tveganja izpostavljajo trgovinsko politiko, inflacijo in razmere na trgu dela.
Pričakovanja o znižanju obrestnih mer v ZDA so spodbudila tudi evropske trge. Indeks Stoxx 600 je tako na primer v minulem tednu pridobil 1,03 odstotka. Evropska centralna banka (ECB) je ključno obrestno mero ohranila pri 2,15 odstotka. Predsednica ECB Christine Lagarde je ob tem poudarila, da so gospodarske razmere v evrskem območju stabilne, inflacija pa se je avgusta znižala na 2 odstotka.
Projekcije ostajajo ugodne: konec leta 2025 se pričakuje inflacija pri 2,1 odstotka, leta 2026 pa pri 1,7 odstotka. Napoved gospodarske rasti je bila za leto 2025 popravljena navzgor, z 0,9 na 1,2 odstotka, za leto 2026 pa nekoliko navzdol – z 1,1 na 1 odstotek, predvsem zaradi pričakovanega šibkejšega globalnega povpraševanja. Nemški izvoz se je julija znižal za 0,6 odstotka, predvsem zaradi manjšega povpraševanja iz ZDA po uvedbi novih carin. Izvoz v ZDA je na mesečni ravni upadel za 7,9 odstotka, medtem ko je izvoz v druge države EU porasel za 2,5 odstotka. Industrijska proizvodnja je v Nemčiji dosegla 1,3-odstotno rast, a so nova naročila hkrati upadla za 2,9 odstotka. V Franciji je prišlo do političnega pretresa, saj je parlament izglasoval nezaupnico premierju Françoisu Bayrouju. Ta je skušal uveljaviti proračunske ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, med drugim omejevanje javne porabe, zviševanje davkov in celo odpravo nekaterih praznikov. Ukrepi so bili politično nepriljubljeni, manjšinski vladi pa ni uspelo zagotoviti potrebne podpore. Predsednik Emmanuel Macron je za novega premierja imenoval Sébastiena Lecornuja, dolgoletnega zaveznika s centristično usmerjeno politiko. Na politično negotovost se je odzvala tudi bonitetna agencija Fitch, ki je Franciji znižala oceno z AA– na A+. Glavna razloga sta vztrajno naraščajoč javni dolg, ki je že dosegel 114 odstotkov BDP, in proračunski primanjkljaj, ki se približuje 6 odstotkom. Fitch kot ključno tveganje izpostavlja politično nestabilnost, ki bo dodatno otežila nujno fiskalno konsolidacijo.
Na Kitajskem so se delniški trgi v minulem tednu občutno okrepili. V okolju nizkih obrestnih mer vlagatelji iščejo donosnejše alternative depozitom in obveznicam, zato se presežna likvidnost vse bolj usmerja na kapitalske trge. K izboljšanemu razpoloženju vlagateljev so pripomogle tudi novice o napredku na področju umetne inteligence ter uradna kampanja, namenjena omejevanju cenovnih vojn med domačimi proizvajalci, predvsem v avtomobilski industriji. Na makroekonomskem področju pa ostajajo deflacijski pritiski izraziti. Avgustovski indeks cen proizvajalcev (PPI) se je medletno znižal za 2,9 odstotka in že 35. mesec zapored ostal v negativnem območju. Tudi potrošniški indeks cen (CPI) se je nepričakovano znižal, za 0,4 odstotka na letni ravni, predvsem zaradi padca cen hrane. Kitajsko gospodarstvo je večino letošnjega leta v deflaciji, pri čemer oblasti kljub številnim ukrepom težko spremenijo trend zaradi šibkega domačega povpraševanja, ki ga dodatno zavira dolgotrajna kriza na nepremičninskem trgu.
