V tej panogi je bilo objavljenih nekaj pomembnih partnerskih dogovorov, najbolj odmeven pa med AMD in OpenAI (razvijalec ChatGPT). Sklenila sta večletno strateško partnerstvo za vzpostavitev naslednje generacije infrastrukture OpenAI. Posel je ocenjen na več deset milijard dolarjev in med ključne dobavitelje računske moči za OpenAI postavlja AMD, kar krepi pritisk na Nvidio. Po objavi dogovora je delnica AMD dosegla nov rekord. K pozitivnemu vzdušju je prispevala tudi raziskava med analitiki, ki večinoma pričakujejo že deveto zaporedno kvartalno rast dobičkov ob objavi rezultatov tretjega četrtletja. V drugi polovici tedna pa so se nad borznimi tečaji začeli zgrinjati nekoliko temnejši oblaki. Pojavile so se skrbi zaradi visokih vrednotenj delnic v kombinaciji z vztrajnim zaprtjem ameriške vlade. To z daljšim trajanjem prinaša vse več škodljivih učinkov za gospodarstvo. Sodu pa je izbila dno ponovna zaostritev ameriško-kitajskih odnosov. Kitajska je objavila omejitve izvoza redkih zemelj v ZDA in dodatne dajatve za ameriške ladje v kitajskih pristaniščih. Ameriški predsednik se je na to odzval z napovedjo 100-odstotnih carin na uvoz iz Kitajske. Trgi, ki so sicer že nekoliko znižali pričakovanja glede višine carinskih stopenj, so se odzvali dokaj burno. Kmalu po začetku petkovega trgovanja je najbolj spremljani ameriški borzni indeks S&P 500 dosegel rekord pri 6762,40 točke, dan pa je končal kar 2,71 odstotka nižje, kot ga je začel. Omeniti velja še ceno zlata, ki je v tem tednu dosegla nov rekord in presegla psihološko mejo 4000 ameriških dolarjev (3461 evrov) za unčo (28,35 g).
Kako je v Evropi in Aziji?
V Evropi je indeks Stoxx Europe 600 teden zaključil nespremenjen. V preteklem tednu je na francoske delnice močno vplival odstop francoske vlade, ki je tako postala vlada z najkrajšim mandatom v zgodovini Francije. S tem sta se poglobili politična kriza in negotovost v Franciji. V Nemčiji pa so bili objavljeni podatki o padcu industrijske proizvodnje v avgustu, ki je precej presegel pričakovanja in obudil strahove pred recesijo. Največje je bilo krčenje v avtomobilski industriji. Hkrati je nemška vlada napovedala dodatne ukrepe za spodbujanje te panoge, vključno s subvencijami za električne avtomobile, proizvedene v Nemčiji. Na Ljubljanski borzi je bilo zelo dinamično trgovanje z delnicami Krke. Zaradi strahu pred nacionalizacijo Krkinega premoženja v Rusiji je bil njen tečaj v nekem trenutku skoraj 23 odstotkov pod rekordnim, doseženim avgusta. Teden je delnica sklenila pri ceni 196 evrov. Tudi na Japonskem so na tečaje delnic vplivale politične spremembe. Na čelo vladajoče stranke je prišla Sanae Takaichi in si s tem bistveno izboljšala možnosti, da postane prihodnja predsednica vlade. Zavzema se za večje fiskalne spodbude za japonsko gospodarstvo. To je na delniške tečaje vplivalo pozitivno. Na Japonskem pa je petek prinesel tudi težave, saj je nepričakovano razpadla koalicija vladajočih strank. Na Kitajskem so se v preteklem tednu končali prazniki in na voljo so bili prvi podatki o potrošnji v prazničnem tednu, ki je bila nižja od pričakovanj. To se je odrazilo tudi v cenah delnic. Glavni dogodek, ki je negativno zaznamoval kitajske delnice, pa je bila že omenjena zaostritev trgovinskih odnosov med ZDA in Kitajsko. Ameriški predsednik je v soboto sicer namignil, da napovedano srečanje s kitajskim predsednikom morda vendarle ne bo odpadlo. Borzni indeks Hang Seng je v preteklem tednu, merjeno v evrih, izgubil en odstotek.
