Sanaciji posledic poplav v naseljenih predelih, s katero se po najboljših močeh ukvarjajo po vsej Sloveniji, bo sledila sanacija gozdov.
Po besedah direktorice Gozdarskega inštituta Slovenije Nike Krajnc se je ob zdajšnji nepojmljivi katastrofi združilo več vplivov: julijske ujme in vetrolomi, ko je vsak teden podrlo več kot sto tisoč kubičnih metrov lesa, ter visoke vode. Naplavilo je veliko lesa, zaradi česar je veliko potokov in hudournikov zamašenih, kar je povzročilo dodatno škodo. Ker so bile količine podrtih dreves razpršene, ujme pa so se zgostile v enem mesecu, hitra sanacija ni bila mogoča. »Če bi se dogodki, ki smo jim bili priča, dogajali v roku pol leta, enega leta, bi odsotnost sanacije stanja v gozdovih lahko pripisali malomarnosti. Po julijskih nevihtah pa zaradi razmočenega terena dostop v gozdove ponekod sploh ni bil mogoč. Da se s traktorji po vlakah sploh lahko pride v gozdove, sta potrebna vsaj dva tedna suhega vremena,« je dejala Krajnčeva.
Kot pojasnjujejo na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), kjer dnevno spremljajo dogajanje in ocenjujejo poškodovanost gozdov, ki jo v neurjih povzroča predvsem veter, je bilo po prvih ocenah v julijskih vetrolomih poškodovanih dobrih 540.000 kubičnih metrov dreves, kar predstavlja desetino letnega poseka. Poškodbe, ki so nastale predvsem zaradi močnih vetrov v kombinaciji z razmočenostjo tal, so prizadele trinajst od skupno 14 gozdnogospodarskih območij. Prizadeto ni bilo edino kraško območje, kjer je lani pustošil požar, najbolj pa so bili poškodovani gozdovi gozdnogospodarskega območja Bled, kjer je bilo podrte 171.000 kubičnih metrov lesne mase. V večini primerov gre za izruvana in polomljena debla, ki predstavljajo posebno nevarnost pri poseku in spravilu poškodovanega lesa, opozarjajo na ZGS.
Po pojasnilih Krajnčeve se s sanacijsko sečnjo mudi predvsem v smrekovih gozdovih, saj obstaja nevarnost namnožitve podlubnikov, ki so se v gozdovih pojavili konec junija in v začetku julija, medtem ko se s sanacijo poškodovanega drevja v listnatih gozdovih lahko nekoliko počaka in polomljena drevesa pospravi pred zimo. »V prvi vrsti pa je treba odstraniti poškodovana drevesa tam, kjer obstaja nevarnost, da padejo na ceste, objekte, in tudi tam, kjer zapirajo struge voda. Toda zaradi strnjenih vremenskih ujm v juliju je izvajalce za sanacijska dela težko najti, saj je njihova zasedenost velika,« je dejala Krajnčeva. Za delo v gozdovih je po podatkih Gozdisa registriranih okoli 1150 fizičnih in pravnih oseb, od katerih jih je 967 ustreznih za vsaj eno gozdarsko storitev oziroma nimajo prepovedi gozdarske inšpekcije za izvajanje del. Večina jih je majhnih, se pravi samostojnih podjetnikov in nosilcev dopolnilne dejavnosti, družb z omejeno odgovornostjo pa je okoli dvesto.
Smiselno povezovanje
lastnikov gozdov
»Če se bodo lastniki zasebnih gozdov na posameznem območju povezali, bodo izvajalce sanacijskih del v gozdu lažje našli. Tak način se je pri žledu izkazal za dobro prakso. Več lastnikov gozdov je skupaj poiskalo izvajalca, si razdelilo stroške in izkupiček od prodaje lesa,« je dejala Krajnčeva in dodala, da so v državnih gozdovih že začeli sanacijo smrekovih gozdov. Na ZGS lastnikom gozdov, ki jim je vetrolom v gozdovih poškodoval drevje, svetujejo, naj se za podrobnejše informacije obrnejo na krajevno pristojne revirne gozdarje. Ob tem opozarjajo, da je odprava posledic po naravnih ujmah zelo zahtevna in nevarna, zato naj se lastniki dela lotijo le, če so za to ustrezno usposobljeni in opremljeni, pri čemer mora biti oprema pregledana in brezhibno delujoča, delo pa naj vedno opravljata vsaj dva delavca.
V vetrolomu podrta drevesa, tako Krajnčeva, niso primerna za konstrukcijski les, saj se s tem poruši notranja struktura lesa. Tudi če je drevo na površini odlomljeno na enem mestu, so njegove notranje strukture praviloma poškodovane. Drugače je, če je drevo podrto skupaj s koreninami in zaradi razmočenosti pade v kosu. V tem primeru se lahko uporabi kot kakovosten les in gre kot hlodovina na žago. Pri polomljenih drevesih pa gre za razvrednoten les, opozarja Krajnčeva. Največkrat se takšen les uporablja za energetske namene, proizvodnjo ivernih plošč pa tudi za izdelavo celuloze in papirja.
Sanacijska sečnja se bo zavlekla v jesen in zgodnjo zimo, v tem času pa bo na trg prihajal les slabše kakovosti, kar bo vplivalo na znižanje cen. Ker se gradbeni sektor ohlaja, se cene lesa zadnjih nekaj mesecev znižujejo, pri čemer gre predvsem za vplive iz Kitajske, ZDA in Nemčije, kjer žagarska industrija zmanjšuje odkupe lesa iz gozdov, je dejala Krajnčeva.
Poplavljeni peleti na odpad
V vetrolomu poškodovan les se bo za kurjavo lahko uporabil prihodnje leto, če je zaloge drv ob zdajšnjih poplavah zalila voda, pa Krajnčeva svetuje, da se jih odnese iz hiše in pokrije, da se bodo posušila do konca septembra. Takšna dokaj enostavna rešitev pa ne velja za gospodinjstva, ki uporabljajo pelete. »Tisti, ki jim je voda poplavila klet, bodo morali odpeljati pelete na odpad,« je dodala Krajnčeva.
Po njenih ocenah slaba polovica gospodinjstev, ki se ogrevajo na pelete, te nabavi po koncu kurilne sezone, ko so cene nižje, medtem ko so septembra praviloma najvišje. V Gozdisu, kjer cene peletov na trgu analizirajo po koncu in pred začetkom kurilne sezone, so ugotovili, da so po lanskem izrazitem povišanju cen v avgustu in oktobru aprila letos v povprečju znašale 386 evrov za tono, kar je bilo 37 odstotkov manj kot oktobra 2022. V primerjavi s prejšnjim koncem kurilne sezone aprila 2022 pa so bile višje za 12 odstotkov. Cene peletov naj bi bile odvisne predvsem od kakovosti, vendar analize Gozdisa o kakovosti peletov na slovenskem trgu kažejo, da cena ni vedno odraz njihove dejanske kakovosti. Razlikujejo se tudi med različnimi skupinami ponudnikov; običajno so najcenejši neposredno pri proizvajalcih. Po podatkih Gozdisa so bile cene pri distributerjih aprila v povprečju višje za 47 odstotkov oziroma 152 evrov za tono, pri spletnih ponudnikih pa za 6,5 odstotka oziroma 21 evrov za tono.
