Trgovina med članicami območja evra se je aprila po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat v medletni primerjavi zmanjšala za 5,2 odstotka na 208,3 milijarde evrov. V prvih štirih mesecih se je izvoz iz območja z evrom na letni ravni povečal za 5,4 odstotka na 940 milijard evrov, uvoz pa upadel za 2,9 odstotka na 957,2 milijarde evrov. Primanjkljaj se je oblikoval v višini 17,2 milijarde evrov, v enakem obdobju lani je dosegel 94,2 milijarde evrov.
Trgovina med članicami EU se je v tem obdobju povečala za 4,3 odstotka na 910,1 milijarde evrov. V celotni EU se je izvoz aprila zmanjšal za 3,5 odstotka na 192,1 milijarde evrov, uvoz pa za 15,4 odstotka na 206,1 milijarde evrov. Unija je tako aprila zabeležila 14,1 milijarde evrov primanjkljaja v trgovini s preostalim svetom, aprila lani 44,5 milijarde evrov. Znotraj EU se je trgovina zmanjšala za 3,6 odstotka na 324,1 milijarde evrov.
V štirih mesecih se je izvoz blaga izven EU v medletni primerjavi okrepil za 6,2 odstotka na 841,2 milijarde evrov, uvoz pa je padel za 5,7 odstotka na 868,1 milijarde. EU je zabeležila primanjkljaj v višini 26,9 milijarde, v enakem obdobju lani je ta znašal 128,6 milijarde evrov. Znotraj držav članic je trgovina zrasla za pet odstotkov na 1407,9 milijarde evrov.
Največje rasti izvoza v tretje države so aprila na letni ravni beležile Slovaška (+39,3 odstotka), Litva (+29 odstotkov) in Luksemburg (+26,5 odstotka). Največje padce pa so imele Irska (-17,4 odstotka), Belgija (-12,8 odstotka), Grčija (-10,7 odstotka) in Finska (-10,2 odstotka).
Pri uvozu sta največji rasti beležile Malta (+25,4 odstotka) in Ciper (+11,5 odstotka). Največje padce pa so imeli v Estoniji (-49,3 odstotka), na Hrvaškem (-38,5 odstotka), v Litvi (-36,9 odstotka) in na Finskem (-34,4 odstotka).
Stopnja prostih delovnih mest v območju evra malenkost nižja
Stopnja prostih delovnih mest v območju z evrom je v prvem letošnjem četrtletju znašala tri odstotke, kar je 0,1 odstotne točke manj kot v prvem letošnjem in zadnjem lanskem četrtletju. V EU je bila z 2,8 odstotka na četrtletni ravni nespremenjena, na letni ravni pa za 0,1 odstotne točke nižja.
V območju z evrom je stopnja prostih delovnih mest v industriji in gradbeništvu znašala 2,7 odstotka, v storitvah pa 3,4 odstotka. V EU je bila v industriji in gradbeništvu 2,5-odstotna, v storitvah pa 3,2-odstotna. Med članicami, za katere so bili na voljo podatki, so imele najvišjo stopnjo Belgija, Nizozemska in Avstrija (po 4,7 odstotka), najnižjo pa Bolgarija, Španija, Poljska in Romunija (po 0,9 odstotka).
V primerjavi s prvim četrtletjem lani se je stopnja prostih delovnih mest povečala v treh članicah, in sicer v Grčiji (+0,6 odstotne točke) ter Italiji in na Švedskem (po +0,1 odstotne točke). V osmih državah članicah je ostala nespremenjena, v 16 članicah pa se je znižala. Najvišji padec so imele Češka (-1,5 odstotne točke), Danska (-0,7 odstotne točke) ter Latvija in Finska (po -0,6 odstotne točke).
V Sloveniji je stopnja prostih delovnih mest znašala tri odstotke odstotka, kar je 0,2 odstotni točki manj kot v prvem lanskem četrtletju in 0,5 odstotne točke več kot v zadnjem lanskem četrtletju.
