Pod razkritje so podpisani večinoma slovenski doktorji znanosti, znanstveniki in podjetniki, ki so že na prelomu tisočletja prepoznali obetavne začetke ajdovskega podjetnika Aleša Štrancarja in s finančnimi vložki vstopili v njegovo hitrorastočo družbo. Danes kot nekdanji lastniki (svoje deleže so leta 2020 prodali nemškemu podjetju Sartorius) ugotavljajo, da je družbi osemletno sodelovanje z avstrijskim skladom Schilling prineslo več slabosti kot koristi.
»Namen objave ni polemiziranje, temveč zagotovitev preglednih, preverljivih in celostnih dejstev, podprtih z dokumenti, sodnimi odločbami in jasno časovno kronologijo,« so zapisali ob odprtju spletnega mesta z dokumenti in poudarili, da želijo z objavo prispevati k boljšemu razumevanju kompleksne zgodbe ter omogočiti javnosti, medijem in strokovni javnosti vpogled v širši kontekst dogodkov.
Spomnimo: medtem ko ajdovsko visokotehnološko podjetje BIA Separations na eni strani sodeluje pri razvoju zdravil za genske okvare ter cepiv proti gripi, malariji in različnim virusom, se zadnje desetletje spopada tudi s številnimi pravnimi in sodnimi postopki.
Ti imajo korenine v letu 2007, ko se je skupina slovenskih zasebnih lastnikov odločila za sodelovanje z avstrijskim skladom Schilling, ki bi družbi omogočil financiranje dragih in dolgotrajnih raziskav, in podprla prenos lastništva pod okrilje avstrijske družbe BIA Separations GmbH.
Ta del zgodovine podjetja ni bil tako rožnat, kot je sprva kazalo, pravijo nekdanji lastniki danes. Ugotavljajo, da so avstrijski družbeniki podjetju »urejali« oderuška posojila in ga hkrati želeli oslabiti ter tako narediti za lahek plen poceni lastniškega prevzema. Družba BIA Separations GmbH je na koncu pristala v prisilni poravnavi, kar pa ni ustavilo pravne bitke.
Avstrijski stečajni upravitelj je proti direktorju slovenskega podjetja BIA Separations sprožil številne kazenske postopke. Med drugim je okrožno sodišče v Novi Gorici lani jeseni v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 83 milijonov evrov, ki ga je vložila avstrijska družba. Sodišče v avstrijskem Železnem pa je nasprotno v sporu glede lastništva intelektualne lastnine prisodilo, da ta sloni na ponarejeni pogodbi. Omenjena sodba zaradi pritožbe še ni pravnomočna.