Vrednost zunanje trgovine s članicami EU se je pri izvozu blaga v prvi polovici leta zvišala za 0,7 odstotka, pri uvozu pa za 4,1 odstotka. Z nečlanicami EU so pri izvozu na statističnem uradu beležili 53,2-odstotno rast, pri uvozu pa 23-odstotno.
Čeprav so se v drugem četrtletju kazali znaki oslabitve izvoza, je vrednost blagovne menjave skupno v prvem polletju ostala v presežku - predvsem zaradi pozitivnega salda v prvem, so izpostavili na statističnem uradu. Presežek v blagovni menjavi je znašal 0,8 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 102,1-odstotna.
Kot so dodali, je bila namreč vrednost izvoza v drugem četrtletju za 23,3 odstotka nižja, vrednost uvoza pa za 1,6 odstotka višja kot v prvem četrtletju.
Pri obeh skupinah držav so na statističnem uradu zaznali upad vrednosti izvoza blaga - znižanje je bilo nekoliko večje pri trgovanju z nečlanicami EU -, medtem ko je vrednost uvoza rahlo upadla samo pri blagovni menjavi s članicami EU.
V primerjavi z drugim četrtletjem lani je bil izvoz vrednostno višji za 4,7 odstotka, uvoz pa za 11 odstotkov. Pri obeh skupinah držav je bil uvoz blaga večji, medtem ko se je vrednost izvoza rahlo znižala samo pri blagovni menjavi s članicami EU.
Samo junija je Slovenija izvozila za 5,4 milijarde evrov blaga, kar je za 10,4 odstotka več kot junija lani. Vrednost izvoza v članice EU je zrasla za 0,3 odstotka, v nečlanice EU pa za 22,2 odstotka. Brez poslov oplemenitenja se je izvoz v slednjo skupino držav zvišal za 0,9 odstotkov na 810 milijonov evrov.
Uvoz je bil s sedmimi milijardami evrov vrednostno višji za 25,7 odstotkov. Vrednost uvoza iz članic EU je narasla za šest odstotkov, iz nečlanic pa za 44,3 odstotkov. Brez poslov oplemenitenja se je uvoz iz slednjih zvišal za 7,9 odstotkov na 840 milijonov evrov.
Pokritost uvoza z izvozom je bila junija 77-odstotna. Primanjkljaj pri blagovni menjavi s tujino je znašal 1,6 milijarde evrov.
