Območje dolenjsko-posavske gazelje regije zajema dobrih 4500 gospodarskih družb, ki so lani ustvarile skupno več kot 12,5 milijarde evrov prodaje, kar na ravni države pomeni 9,1 odstotka vseh prihodkov od prodaje. Dolenjsko-posavska regija je izvozno usmerjena: več kot 58 odstotkov prodaje je bilo doseženih na tujih trgih, 47.031 zaposlenih pa je ustvarilo 3,55 milijarde evrov dodane vrednosti. Preračunano na zaposlenega, ta znaša 75.512 evrov, kar je za več kot 18 odstotkov nad slovenskim povprečjem. Pri prispevku regije k uspešnosti slovenskega gospodarstva je treba omeniti še 1,6 milijarde EBITDA (delež na ravni Slovenije je dvanajst odstotkov) in dobrih 933 milijonov evrov neto čistega dobička (14,3 odstotka vsega neto dobička). Povprečna mesečna plača obsega 2542 evrov in je prav tako nad slovenskim povprečjem.
Dolenjska in Bela krajina
Gospodarske družbe Dolenjske in Bele krajine so lani povečale neto dodano vrednost, ustvarile so je za 2,2 milijarde evrov oziroma za šest odstotkov več kot v letu 2023. Zrasla je tudi neto dodana vrednost na zaposlenega – znašala je 79.100 evrov in je bila s tem najvišja v Sloveniji (povprečje je lani obsegalo 63.780 evrov). Zvišale so se tudi povprečne plače (za 135 evrov), in sicer je povprečna mesečna bruto plača v družbah regije znašala 2659 evrov ali za 239 evrov več kot povprečna plača v slovenskih družbah.
Vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije, digitalizacijo, robotizacijo, avtomatizacijo, izobraževanje in razvoj kadrov ostajajo stalnica v regiji, s tem gospodarske družbe povečujejo dodano vrednost in konkurenčnost tako družb kot regije. Inovativnost, inovacijska kultura in razvojna naravnanost so temelj dolgoročne konkurenčnosti in to regija dokazuje z že zadnjih 15 let najvišjo dodano vrednostjo na zaposlenega v Sloveniji.
Regijske razvojne priložnosti oziroma izzivi so povezani z razvojem prometne, elektroenergetske in IKT-infrastrukture. Pozitivne spremembe so vidne v vseh občinah, ki ležijo ob avtocesti Ljubljana Zagreb. V zadnjih letih je namreč največ novih vlaganj v občinah Trebnje, Mirna Peč, Novo mesto in Šentjernej. Bela krajina, ki je podhranjena tako s prometno kot elektroenergetsko infrastrukturo, po drugi strani s težavo sledi Dolenjski.
Ključni razvojno-infrastrukturni regijski projekt je hitra štiripasovna cesta od avtoceste A2 pri Novem mestu do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do priključka Črnomelj jug. Uredba o državnem prostorskem načrtu (DPN) za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline je bila sprejeta že leta 2012, uredba o DPN za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug pa leta 2017. Tretja razvojna os jug je največji prometni infrastrukturni projekt na Dolenjskem in v Beli krajini po dokončanju dolenjskega odseka avtoceste, katerega gradnja od Ljubljane do Novega mesta je trajala kar 23 let. Z dokončno izgradnjo hitre štiripasovne ceste se bo povečala privlačnost regije za nove domače in tuje investicije, spodbudil se bo razvoj logističnih centrov in skladišč ter znižali stroški transporta za lokalna podjetja.
Posavje
Ustvarjena neto dodana vrednost, ključni kazalnik produktivnosti, se je na območju Posavja lani v primerjavi z letom prej nekoliko zvišala, obsegala je 1066 milijonov evrov. Ob upoštevanju podatka o tem, koliko zaposlenih je ustvarilo dodano vrednost, pa ta znaša 75.942 evrov na zaposlenega, kar posavsko gospodarstvo še vedno uvrša nad slovensko povprečje.
Vodilni zaposlovalec v regiji ostaja TPV Automotive (upoštevajoč tudi tri proizvodne lokacije zunaj Posavja), sledita NEK in Kostak. Na ravni Slovenije posavsko gospodarstvo še naprej obsega od tri do pet odstotkov gospodarske moči države, zaradi posavske energetike pa izstopa po čistih prihodkih od prodaje na zaposlenega, ki znašajo 345.317 evrov.
Pred regijo so številni izzivi. V zadnjih letih se povečuje vpis na Šolski center Krško - Sevnica, vendar kadrovska podhranjenost ostaja ključna težava. Nedavna predstavitev DPN za drugi blok jedrske elektrarne je sicer pokazala, da bo v Posavju pestro kot že dolgo ne – gre za projekt, ki bi lahko zaznamoval dve stoletji.
Darko Gorišek je direktor GZS Posavske gospodarske zbornice, Krško, Tomaž Kordiš je direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine.
